| žúpa1 -e ž ‛del staroslovanske kneževine, okrožje, skupnost ene ali več vasi v zgodnjem fevdalizmu, župnija’ = lat.‛pagus, parochia’ (19. stol.). Beseda je v pomenu ‛vaški zbor, vaška skupnost’ potrjena v bohinjskem govoru (19. stol.), v navedenih knjiž. pomenih je uvedena po zapisih Supp v srednjeveških urbarjih in po zgledu drugih slovan. jezikov. |
| Enako je cslovan. župa ‛okrožje’, hrv., srb. žúpa ‛župnija’, strus. župa ‛okrožje’, češ. župa v enakem pomenu. Pslovan. *župa̋ ‛okrožje, področje enega plemena’ etimološko ni zadovoljivo pojasnjeno. Če je beseda prvotno pomenila *‛dolina, kotlina, kotanja’, kot bi nakazovalo polj. żupa ‛rudnik soli’ in stcslovan. župište ‛grob’, je lahko nastala iz ide. *geu̯pah2 ‛kotanja’. Ničta prevojna stopnja te besede, ki se ohranja v pslovan. *gъpanъ̏, je znana v av. gufra- ‛globok, skrivnosten, čudovit’, stind. guptá- ‛skrit’, gr. gýpē ‛jama v zemlji, jastrebovo gnezdo’, stvnem. chubisi ‛koča, bajta’, srvnem. kobe ‛hlev, votlina’ (Va II, 65 s.). Vendar so možne tudi drugačne razlage. |