| Slovensko gradivo | ||
| žužẹ̑lka -e ž lat.‛insectum’ (19. stol.), žužẹ̑lkar. | ||
| Razlaga | ||
| Izpeljano iz star. žúžel ž (18. stol.), žužẹ̑la ‛žuželka’ (18. stol.), kar je enako ali sorodno s cslovan. žuželь ‛hrošč’, žuželica ‛insekt’, rus. žúželica ‛ščurek’, stčeš. žúžela, češ. žížala ‛deževnik’. Besedotvorno izhodišče je *žűža, kar se ohranja v nar. sloven. žúža ‛majhen, črn hrošč, lesni črv’, in česar moška oblika je žūžek ‛hrošč’. Pslovan. *žűža je verjetno izpeljanka iz onomatopejskega glagola *žűžati ‛brenčati, oglašati se z žuž’, ki se v nadaljnjih tvorbah ohranja npr. v rus. žužžátь ‛brenčati, brneti’ (Va II, 64), sloven. žužljáti, žužnjáti, žežnjáti ‛nerazločno govoriti, oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi’. Podobna tvorba iz onomatopeje *žu je *žukъ̏ > rus. žúk ‛hrošč’. | ||
| Povezana iztočnica | ||
| Glej tudi žūgati. | ||
Dostopnost
Dostopnost