Slovensko gradivo | ||
žvȅnk žvẹ́nka m lat.‛sonitus, tinnitus’ (18. stol.), žvenkȅt, žvenketáti (16. stol.), zažvenketáti, žvenkljáti, žvenčáti, žvẹ́nkniti. | ||
Razlaga | ||
Prvotno zvȅnk se je iz imitativnih razlogov razvilo v žvȅnk. Podobno spremembo v vzglasju zasledimo še v ukr. dzvjákaty ‛cingljati, brenkati, žvenkljati’ in v polj. dźwięk ‛zvok, zvenk, žvenk, glas’. | ||
Povezani iztočnici | ||
Glej tudi cvȅnk in dalje zvȅnk. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³