| žvížgati -am nedov. lat.‛sibilare’ (16. stol.), žvȋžg, žvížgniti, žvižgljáti, žvižgetáti, izžvížgati, požvížgati, zažvížgati. |
| Enako je cslovan. zviždati ‛žvižgati’, hrv., srb. zvíždati, slovaš. hvižd'at' ‛žvižgati’. Pslovan. *zvizdě̋ti je besedotvorna različica od *zvizda̋ti, to pa je po asimilaciji nastalo iz *svizda̋ti ‛žvižgati’ < ide. *su̯ei̯-zd-ā-, prim. stir. sétim, ir. séidim ‛piham’, valiž. chwythu, korn. whythe, bret. c'houeza ‛pihati, piskati’ in morda stind. kṣveḍati ‛škriplje’. Druga možnost je izhajanje iz ide. *k'u̯ī-st-ā- in primerjava s stlit. švỹgšti ‛piskajoče dihati, hripavo govoriti’, danes švỹkšti, let. švĩkstêt, svīkstêt, žvĩkstêt ‛šepetati, sikati, čvekati, švrkati z bičem, šumeti’, ags. hwistlian ‛žvižgati’, angl. whistle, ags. hwisprian, angl. whisper ‛šepetati’, stnord. hvískra, hvīsla ‛žvižgati, šepetati’. V obeh primerih gre za tvorbo iz prvotne onomatopeje, ki posnema pri pihanju, žvižganju nastale glasove (M. S. pri Be III, 352 s.). |