šup
Narečne oblike | |
Pomenski del |
Razlaga[*šupelj], votel |ki ima v sebi prazen, ne s trdno ali tekočo snovjo izpolnjen prostor|
Zglediˈšüːp ˈoːrėx
ˈšüːp ˈzọːp
ˈšüːpa xˈrüːška
ˈšipu ˈdr̥vȯ
Besedne zveze |
ekspr. pˈlėfkn̥t is ˈšipiga žeˈlėːzda ustreliti iz puške