vleči
Narečne oblike | |
Pomenski del |
Razlaga1. vleči |s silo, usmerjeno proti sebi, povzročati premikanje česa za seboj, k sebi|
Zgledaˈkoːn’ė vˈlėːčejȯ ˈkuːla
ˈvȯdȯː vˈlėːče is šˈtẹːrne
Razlaga2. vleči |s silo, usmerjeno proti sebi, premikati kaj tako, da se stalno dotika podlage|
Zgledˈbütarȯ je vˈlėːkȯ ˈdamux
Razlaga3. vleči |spravljati kaj iz česa, s česa, navadno s silo|
Zgledˈpas vˈlėːče ˈkuːtėr iz ˈọːdra
Razlaga4. vleči |z delovanjem sil v nasprotnih smereh povzročati, da kaj doseže večjo, največjo površino|
Zgledˈtestu vˈlėːč
Razlaga5. ekspr. [*vleči] |s težavo nositi|
Zgledˈpuːn ˈžaːkėl’ vˈlėːče iz ˈmaːl’na
Razlaga6. ekspr. [*vleči], nositi |izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga|
Zgledˈkaːi̯ ˈse sȯ vˈlėːklė na ˈniːvȯ!
Razlaga7. vleči |navadno z močnimi vdihi zajemati in spravljati vase|
Zgledaˈdiːm vˈlėːče ˈvaːse
ˈfaːi̯fȯ vˈlėːče dim iz pipe
Razlaga8. nav. 3. os. vleči, pihati |gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem tlaku, temperaturi|
Zgledˈbüːrja, ˈvėːtėr vˈlėːče
Razlaga9. vleči |odvajati dim|
Zgledˈraːi̯fnėk ne vˈlėːče
Razlaga10. vleči |spravljati koga kam, navadno brez njegove privolitve|
Zgledavˈlėːkla je ˈmȯžaː iz ȯštaˈriːje
pˈraːsce vˈlėːč vleči prašiče iz svinjaka za zakol
Razlaga11. [*vleči] |imeti zelo majhno mero lastnosti, ki jo izraža dopolnilo|
Zgledvˈlėːče na ˈsiːvȯ
Razlaga12. [*vleči] |strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju|
Zgledavˈlėːč s ˈkọːgȯn
ˈoːna ˈvavėk vˈlėːče s sˈvajin ˈmọːžen
Besedne zveze |
veˈliːkȯ pˈlaːčȯ vˈlėːče dobiva, prejema
Podgeslo | |
Narečne oblike | |
Pomenski del |
Razlaga1. vleči se |zaradi gostosti, lepljivosti pri vlivanju, raztegovanju oblikovati se v nitasto, trakasto plast|
Zgledˈmẹːt, šˈmėːr se vˈlėːče
Razlaga2. vleči se |premikati se, stalno dotikaje se podlage|
Zgledˈkiːkl’a se vˈlėːče ˈza n’ọ
Razlaga3. ekspr. [*vleči se] |s težavo hoditi|
Zgledpȯ ˈreːbrė se ˈkumai̯ vˈlėːčen za bˈlaːgȯn
Razlaga4. ekspr. [*vleči se], zavzemati se, posredovati
Zgledˈȯn se vˈlėːče za sȯˈsėːda
Besedne zveze |
vˈlėːče se kȯ ˈmagla počasi, leno hodi
šˈtėːrė ˈrȯkẹː se za ˈeːnȯ ˈrit vˈlėːčejȯ oče (mati) tepe sina (hčer) po riti, sin (hči) pa se z rokami brani