beloúška beloúške[beloúška] samostalnik ženskega spolanestrupena kača s svetlejšima pegama na zadnjem delu glave, ki živi zlasti ob vodi; primerjaj lat. Natrix natrix ► glag. + sam. beseda v tožilniku Ob vodi lahko srečamo belouško, ki lovi manjše žabe in paglavce. ► sam. beseda v imenovalniku + glag. Belouška se rada zadržuje v bližini voda. Kobranka in belouška nista edini predstavnici plazilcev v krajinskem parku, vendar so te živali tako tihe in plahe, da jih komaj kdaj zasledimo. Videl sem počasno belouško, ki je lezla med klopmi v parku. EDNINA |
imenovalnik | belouška |
rodilnik | belouške |
dajalnik | belouški |
tožilnik | belouško |
mestnik | pri belouški |
orodnik | z belouško |
DVOJINA |
imenovalnik | belouški |
rodilnik | beloušk |
dajalnik | belouškama |
tožilnik | belouški |
mestnik | pri belouškah |
orodnik | z belouškama |
MNOŽINA |
imenovalnik | belouške |
rodilnik | beloušk |
dajalnik | belouškam |
tožilnik | belouške |
mestnik | pri belouškah |
orodnik | z belouškami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | belouška | belouški | belouške |
rodilnik | belouške | beloušk | beloušk |
dajalnik | belouški | belouškama | belouškam |
tožilnik | belouško | belouški | belouške |
mestnik | pri belouški | pri belouškah | pri belouškah |
orodnik | z belouško | z belouškama | z belouškami |
EDNINA |
imenovalnik | beloúška |
rodilnik | beloúške |
dajalnik | beloúški |
tožilnik | beloúško |
mestnik | pri beloúški |
orodnik | z beloúško |
DVOJINA |
imenovalnik | beloúški |
rodilnik | beloúšk |
dajalnik | beloúškama |
tožilnik | beloúški |
mestnik | pri beloúškah |
orodnik | z beloúškama |
MNOŽINA |
imenovalnik | beloúške |
rodilnik | beloúšk |
dajalnik | beloúškam |
tožilnik | beloúške |
mestnik | pri beloúškah |
orodnik | z beloúškami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | beloúška | beloúški | beloúške |
rodilnik | beloúške | beloúšk | beloúšk |
dajalnik | beloúški | beloúškama | beloúškam |
tožilnik | beloúško | beloúški | beloúške |
mestnik | pri beloúški | pri beloúškah | pri beloúškah |
orodnik | z beloúško | z beloúškama | z beloúškami |
EDNINA |
imenovalnik | beloȗška |
rodilnik | beloȗške |
dajalnik | beloȗški |
tožilnik | beloȗško |
mestnik | pri beloȗški |
orodnik | z beloȗško |
DVOJINA |
imenovalnik | beloȗški |
rodilnik | beloȗšk |
dajalnik | beloȗškama |
tožilnik | beloȗški |
mestnik | pri beloȗškah |
orodnik | z beloȗškama |
MNOŽINA |
imenovalnik | beloȗške |
rodilnik | beloȗšk |
dajalnik | beloȗškam |
tožilnik | beloȗške |
mestnik | pri beloȗškah |
orodnik | z beloȗškami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | beloȗška | beloȗški | beloȗške |
rodilnik | beloȗške | beloȗšk | beloȗšk |
dajalnik | beloȗški | beloȗškama | beloȗškam |
tožilnik | beloȗško | beloȗški | beloȗške |
mestnik | pri beloȗški | pri beloȗškah | pri beloȗškah |
orodnik | z beloȗško | z beloȗškama | z beloȗškami |
iz *belouh, iz ↑bel + ↑uho beloúška beloúške[beloúška] samostalnik ženskega spolanestrupena kača s svetlejšima pegama na zadnjem delu glave, ki živi zlasti ob vodi; primerjaj lat. Natrix natrix Ob vodi lahko srečamo belouško, ki lovi manjše žabe in paglavce. iz *belouh, iz ↑bel + ↑uho eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 23. 11. 2024.