dlakocépec dlakocépca[dlakocépəc] samostalnik moškega spolaslabšalno kdor se prenatančno ukvarja z nepomembnimi podrobnostmi► sam. beseda v imenovalniku + glag. Filmski puristi se seveda zgražajo nad plehkimi dialogi, dlakocepci pa zmrdujejo nad sinhronizacijo. So izredno natančni in če tega ne usmerijo v prave vode, jih bo okolica imela za dlakocepce. Odločno je protestiral, ker so primerjali bruseljsko komisijo z birokratskimi dlakocepci. | EDNINA |
| imenovalnik | dlakocepec |
| rodilnik | dlakocepca |
| dajalnik | dlakocepcu |
| tožilnik | dlakocepca |
| mestnik | pri dlakocepcu |
| orodnik | z dlakocepcem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | dlakocepca |
| rodilnik | dlakocepcev |
| dajalnik | dlakocepcema |
| tožilnik | dlakocepca |
| mestnik | pri dlakocepcih |
| orodnik | z dlakocepcema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | dlakocepci |
| rodilnik | dlakocepcev |
| dajalnik | dlakocepcem |
| tožilnik | dlakocepce |
| mestnik | pri dlakocepcih |
| orodnik | z dlakocepci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | dlakocepec | dlakocepca | dlakocepci |
| rodilnik | dlakocepca | dlakocepcev | dlakocepcev |
| dajalnik | dlakocepcu | dlakocepcema | dlakocepcem |
| tožilnik | dlakocepca | dlakocepca | dlakocepce |
| mestnik | pri dlakocepcu | pri dlakocepcih | pri dlakocepcih |
| orodnik | z dlakocepcem | z dlakocepcema | z dlakocepci |
| EDNINA |
| imenovalnik | dlakocépec |
| rodilnik | dlakocépca |
| dajalnik | dlakocépcu |
| tožilnik | dlakocépca |
| mestnik | pri dlakocépcu |
| orodnik | z dlakocépcem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | dlakocépca |
| rodilnik | dlakocépcev |
| dajalnik | dlakocépcema |
| tožilnik | dlakocépca |
| mestnik | pri dlakocépcih |
| orodnik | z dlakocépcema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | dlakocépci |
| rodilnik | dlakocépcev |
| dajalnik | dlakocépcem |
| tožilnik | dlakocépce |
| mestnik | pri dlakocépcih |
| orodnik | z dlakocépci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | dlakocépec | dlakocépca | dlakocépci |
| rodilnik | dlakocépca | dlakocépcev | dlakocépcev |
| dajalnik | dlakocépcu | dlakocépcema | dlakocépcem |
| tožilnik | dlakocépca | dlakocépca | dlakocépce |
| mestnik | pri dlakocépcu | pri dlakocépcih | pri dlakocépcih |
| orodnik | z dlakocépcem | z dlakocépcema | z dlakocépci |
| EDNINA |
| imenovalnik | dlakocẹ̑pec |
| rodilnik | dlakocẹ̑pca |
| dajalnik | dlakocẹ̑pcu |
| tožilnik | dlakocẹ̑pca |
| mestnik | pri dlakocẹ̑pcu |
| orodnik | z dlakocẹ̑pcem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | dlakocẹ̑pca |
| rodilnik | dlakocẹ̑pcev |
| dajalnik | dlakocẹ̑pcema |
| tožilnik | dlakocẹ̑pca |
| mestnik | pri dlakocẹ̑pcih |
| orodnik | z dlakocẹ̑pcema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | dlakocẹ̑pci |
| rodilnik | dlakocẹ̑pcev |
| dajalnik | dlakocẹ̑pcem |
| tožilnik | dlakocẹ̑pce |
| mestnik | pri dlakocẹ̑pcih |
| orodnik | z dlakocẹ̑pci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | dlakocẹ̑pec | dlakocẹ̑pca | dlakocẹ̑pci |
| rodilnik | dlakocẹ̑pca | dlakocẹ̑pcev | dlakocẹ̑pcev |
| dajalnik | dlakocẹ̑pcu | dlakocẹ̑pcema | dlakocẹ̑pcem |
| tožilnik | dlakocẹ̑pca | dlakocẹ̑pca | dlakocẹ̑pce |
| mestnik | pri dlakocẹ̑pcu | pri dlakocẹ̑pcih | pri dlakocẹ̑pcih |
| orodnik | z dlakocẹ̑pcem | z dlakocẹ̑pcema | z dlakocẹ̑pci |
dlakocépec dlakocépca[dlakocépəc] samostalnik moškega spolaslabšalno kdor se prenatančno ukvarja z nepomembnimi podrobnostmiFilmski puristi se seveda zgražajo nad plehkimi dialogi, dlakocepci pa zmrdujejo nad sinhronizacijo. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 24. 11. 2024.
Dostopnost