drózg drózga[drósk drózga] samostalnik moškega spola1. večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos ► sam. beseda v imenovalniku + glag. Drozgi se v toplih mesecih hranijo povečini z žuželkami, jeseni pa z jagodičjem in različnimi semeni. Drozge hranimo blizu tal, vseeno pa moramo poskrbeti za primerno streho. Ptičje petje je lahko le preprosto ponavljanje določenega zvoka pa vse do zapletenega zaporedja različnih pesmi, kot ga poznamo pri drozgu. Tiste z mehkimi kljuni (drozgi, taščice, kraljički) raje jemljejo hrano s tal, ptice, ki se hranijo s semeni (kalini, ščinkavci), pa se bolje počutijo v ptičji krmilnici. Drozgi so v glavnem prebivalci gozdov in skalnih gorskih območij. 2. iz zoologije manjša ali srednje velika ptica pevka, ki se oglaša s kompleksnimi glasovnimi vzorci; primerjaj lat. Turdidae ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku - ● družina drozgov ● skupina drozgov
Taščica je majhna ptica iz družine drozgov, ki je razširjena po vsej Evropi. Ko krmilnico obiskujejo ptice iz skupine drozgov, bi bili dobrodošli plodovi ognjenega trna, bodike, čmerike, lovorikovca ipd. Vse vrste drozgov pri nas so čudovite in vse lepo pojejo. Nekateri ptiči iz rodu drozgov res lepo pojejo. Kos je pri nas in v Evropi najpogostejši drozg. Podobno kot ostali drozgi se tudi brinovke hranijo z različnim jagodičjem in žuželkami. Drozgi so razširjeni povsod po svetu. Jagode bršljana zelo teknejo drozgom, na primer kosu, ki v zimskem času pogosto zaide na vrtove. vinski drozg
iz zoologije drozg s široko nadočesno progo in belkasto spodnjo stranjo telesa z rjavkastimi pegami; primerjaj lat. Turdus iliacus Pozimi, ko je stiska s hrano večja, se carar sam ali v paru vso zimo drži ob z jagodičjem bogatem grmu, ki ga silovito brani pred s severa prihajajočimi jatami ptic, denimo brinovkami ali vinskimi drozgi. Tudi vinski drozg je gost iz severne Evrope. | EDNINA |
| imenovalnik | drozg |
| rodilnik | drozga |
| dajalnik | drozgu |
| tožilnik | drozga |
| mestnik | pri drozgu |
| orodnik | z drozgom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | drozga |
| rodilnik | drozgov |
| dajalnik | drozgoma |
| tožilnik | drozga |
| mestnik | pri drozgih |
| orodnik | z drozgoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | drozgi |
| rodilnik | drozgov |
| dajalnik | drozgom |
| tožilnik | drozge |
| mestnik | pri drozgih |
| orodnik | z drozgi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | drozg | drozga | drozgi |
| rodilnik | drozga | drozgov | drozgov |
| dajalnik | drozgu | drozgoma | drozgom |
| tožilnik | drozga | drozga | drozge |
| mestnik | pri drozgu | pri drozgih | pri drozgih |
| orodnik | z drozgom | z drozgoma | z drozgi |
| EDNINA |
| imenovalnik | drózg |
| rodilnik | drózga |
| dajalnik | drózgu |
| tožilnik | drózga |
| mestnik | pri drózgu |
| orodnik | z drózgom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | drózga |
| rodilnik | drózgov |
| dajalnik | drózgoma |
| tožilnik | drózga |
| mestnik | pri drózgih |
| orodnik | z drózgoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | drózgi |
| rodilnik | drózgov |
| dajalnik | drózgom |
| tožilnik | drózge |
| mestnik | pri drózgih |
| orodnik | z drózgi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | drózg | drózga | drózgi |
| rodilnik | drózga | drózgov | drózgov |
| dajalnik | drózgu | drózgoma | drózgom |
| tožilnik | drózga | drózga | drózge |
| mestnik | pri drózgu | pri drózgih | pri drózgih |
| orodnik | z drózgom | z drózgoma | z drózgi |
| EDNINA |
| imenovalnik | drọ̑zg |
| rodilnik | drọ̑zga |
| dajalnik | drọ̑zgu |
| tožilnik | drọ̑zga |
| mestnik | pri drọ̑zgu |
| orodnik | z drọ̑zgom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | drọ̑zga |
| rodilnik | drọ̑zgov |
| dajalnik | drọ̑zgoma |
| tožilnik | drọ̑zga |
| mestnik | pri drọ̑zgih |
| orodnik | z drọ̑zgoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | drọ̑zgi |
| rodilnik | drọ̑zgov |
| dajalnik | drọ̑zgom |
| tožilnik | drọ̑zge |
| mestnik | pri drọ̑zgih |
| orodnik | z drọ̑zgi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | drọ̑zg | drọ̑zga | drọ̑zgi |
| rodilnik | drọ̑zga | drọ̑zgov | drọ̑zgov |
| dajalnik | drọ̑zgu | drọ̑zgoma | drọ̑zgom |
| tožilnik | drọ̑zga | drọ̑zga | drọ̑zge |
| mestnik | pri drọ̑zgu | pri drọ̑zgih | pri drọ̑zgih |
| orodnik | z drọ̑zgom | z drọ̑zgoma | z drọ̑zgi |
drózg drózga[drósk drózga] samostalnik moškega spola1. večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos Drozgi se v toplih mesecih hranijo povečini z žuželkami, jeseni pa z jagodičjem in različnimi semeni. 2. iz zoologije manjša ali srednje velika ptica pevka, ki se oglaša s kompleksnimi glasovnimi vzorci; primerjaj lat. Turdidae Taščica je majhna ptica iz družine drozgov, ki je razširjena po vsej Evropi. vinski drozg
iz zoologije drozg s široko nadočesno progo in belkasto spodnjo stranjo telesa z rjavkastimi pegami; primerjaj lat. Turdus iliacus Pozimi, ko je stiska s hrano večja, se carar sam ali v paru vso zimo drži ob z jagodičjem bogatem grmu, ki ga silovito brani pred s severa prihajajočimi jatami ptic, denimo brinovkami ali vinskimi drozgi. = cslov. drozgъ < pslov. *drozgъ < ide. *(s)trozdo- tako kot gr. strouthós ‛vrabec’, lat. turdus ‛kos’, stvnem. drōsca(la) ‛drozg’, angl. thrush, verjetno iz *(s)ter- ‛trava, bilka’ + *sed- ‛sedeti’, v prvotnem pomenu *‛na travi sedeč’ - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 17. 2. 2025.
Dostopnost