1. kdor se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo► prid. beseda + sam. beseda Znani ste kot pravi duhovitež in prav zato se vsi zelo radi družijo z vami.
2. ironično kdor se neuspešno trudi izražati se, ravnati domiselno in šaljivo► sam. beseda v imenovalniku + glag. Pazniki so planili nadenj, češ da je uničil neprecenljivo umetnino, duhovitež pa je šele na policijski postaji priznal, da je šlo za prvoaprilsko šalo. ► prid. beseda + sam. beseda Neki duhoviteži so mu nataknili velikansko obvezo na desno koleno. Pust letos luštno sovpada s kulturnim praznikom in dovolj je dežurnih duhovitežev, ki se bodo razpisali na to temo.
| EDNINA | |
| imenovalnik | duhovitež |
| rodilnik | duhoviteža |
| dajalnik | duhovitežu |
| tožilnik | duhoviteža |
| mestnik | pri duhovitežu |
| orodnik | z duhovitežem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | duhoviteža |
| rodilnik | duhovitežev |
| dajalnik | duhovitežema |
| tožilnik | duhoviteža |
| mestnik | pri duhovitežih |
| orodnik | z duhovitežema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | duhoviteži |
| rodilnik | duhovitežev |
| dajalnik | duhovitežem |
| tožilnik | duhoviteže |
| mestnik | pri duhovitežih |
| orodnik | z duhoviteži |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | duhovitež | duhoviteža | duhoviteži |
| rodilnik | duhoviteža | duhovitežev | duhovitežev |
| dajalnik | duhovitežu | duhovitežema | duhovitežem |
| tožilnik | duhoviteža | duhoviteža | duhoviteže |
| mestnik | pri duhovitežu | pri duhovitežih | pri duhovitežih |
| orodnik | z duhovitežem | z duhovitežema | z duhoviteži |
| EDNINA | |
| imenovalnik | duhovítež |
| rodilnik | duhovíteža |
| dajalnik | duhovítežu |
| tožilnik | duhovíteža |
| mestnik | pri duhovítežu |
| orodnik | z duhovítežem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | duhovíteža |
| rodilnik | duhovítežev |
| dajalnik | duhovítežema |
| tožilnik | duhovíteža |
| mestnik | pri duhovítežih |
| orodnik | z duhovítežema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | duhovíteži |
| rodilnik | duhovítežev |
| dajalnik | duhovítežem |
| tožilnik | duhovíteže |
| mestnik | pri duhovítežih |
| orodnik | z duhovíteži |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | duhovítež | duhovíteža | duhovíteži |
| rodilnik | duhovíteža | duhovítežev | duhovítežev |
| dajalnik | duhovítežu | duhovítežema | duhovítežem |
| tožilnik | duhovíteža | duhovíteža | duhovíteže |
| mestnik | pri duhovítežu | pri duhovítežih | pri duhovítežih |
| orodnik | z duhovítežem | z duhovítežema | z duhovíteži |
| EDNINA | |
| imenovalnik | duhovȋtež |
| rodilnik | duhovȋteža |
| dajalnik | duhovȋtežu |
| tožilnik | duhovȋteža |
| mestnik | pri duhovȋtežu |
| orodnik | z duhovȋtežem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | duhovȋteža |
| rodilnik | duhovȋtežev |
| dajalnik | duhovȋtežema |
| tožilnik | duhovȋteža |
| mestnik | pri duhovȋtežih |
| orodnik | z duhovȋtežema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | duhovȋteži |
| rodilnik | duhovȋtežev |
| dajalnik | duhovȋtežem |
| tožilnik | duhovȋteže |
| mestnik | pri duhovȋtežih |
| orodnik | z duhovȋteži |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | duhovȋtež | duhovȋteža | duhovȋteži |
| rodilnik | duhovȋteža | duhovȋtežev | duhovȋtežev |
| dajalnik | duhovȋtežu | duhovȋtežema | duhovȋtežem |
| tožilnik | duhovȋteža | duhovȋteža | duhovȋteže |
| mestnik | pri duhovȋtežu | pri duhovȋtežih | pri duhovȋtežih |
| orodnik | z duhovȋtežem | z duhovȋtežema | z duhovȋteži |
1. kdor se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivoZnani ste kot pravi duhovitež in prav zato se vsi zelo radi družijo z vami.
2. ironično kdor se neuspešno trudi izražati se, ravnati domiselno in šaljivoPazniki so planili nadenj, češ da je uničil neprecenljivo umetnino, duhovitež pa je šele na policijski postaji priznal, da je šlo za prvoaprilsko šalo.
Dostopnost