Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
KnáfelčevKnáfelčevaKnáfelčevo[knáfəlčeu̯ knáfəlčeva knáfəlčevo]pridevnikStalne zvezeKnafelčeva markacija iz planinstvamarkacija z belo piko in rdečim kolobarjem za označevanje slovenskih planinskih potiZ Zakonom o planinskih poteh je zaščitena tudi Knafelčeva markacija, ki označuje okrog sedem tisoč kilometrov poti do planinskih koč in vrhov v slovenskih gorah.Z okroglo markacijo z rdečim kolobarjem in belim osredjem je Alojz Knafelc poenotil različne oznake poti, zato se po njem imenuje Knafelčeva markacija.Izgovor in oblike
NormativnostV predlogu novih pravopisnih pravil, ki jih pripravlja Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, so izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in kot sestavina stalnih besednih zvez, ki poimenujejo duhovno last, tj. izume, iznajdbe, tehnične in znanstvene zakone ipd., pisani le z veliko začetnico (Brailleva pisava, Krebsov cikel, Morsejeva abeceda), zato so v slovarju pri tovrstnih pridevnikih navedene le z veliko začetnico zapisane iztočnice (Morsejev, Braillev). Slovenski pravopis 2001 (§115, §158, §159) za te tipe pridevnikov dopušča zapis tako z malo kot z veliko začetnico. V jezikovni rabi so izkazani zapisi obeh tipov.Etimologijapo kartografu in planincu Alojzu Knafelcu (1859–1937)
KnáfelčevKnáfelčevaKnáfelčevo[knáfəlčeu̯ knáfəlčeva knáfəlčevo]pridevnikStalne zvezeKnafelčeva markacija iz planinstvamarkacija z belo piko in rdečim kolobarjem za označevanje slovenskih planinskih potiZ Zakonom o planinskih poteh je zaščitena tudi Knafelčeva markacija, ki označuje okrog sedem tisoč kilometrov poti do planinskih koč in vrhov v slovenskih gorah.NormativnostV predlogu novih pravopisnih pravil, ki jih pripravlja Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, so izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in kot sestavina stalnih besednih zvez, ki poimenujejo duhovno last, tj. izume, iznajdbe, tehnične in znanstvene zakone ipd., pisani le z veliko začetnico (Brailleva pisava, Krebsov cikel, Morsejeva abeceda), zato so v slovarju pri tovrstnih pridevnikih navedene le z veliko začetnico zapisane iztočnice (Morsejev, Braillev). Slovenski pravopis 2001 (§115, §158, §159) za te tipe pridevnikov dopušča zapis tako z malo kot z veliko začetnico. V jezikovni rabi so izkazani zapisi obeh tipov.Etimologijapo kartografu in planincu Alojzu Knafelcu (1859–1937)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 21. 2. 2025.
Dostopnost