samostalnik moškega spolavsak od treh zob v zadnjem delu polovice čeljusti s široko grizno ploskvijo za drobljenje, mletje hrane► prid. beseda + sam. beseda Ker prav prvi stalni kočniki dobro grizejo in žvečijo hrano, moramo nanje pri umivanju zob še posebno paziti. ► sam. beseda v imenovalniku + glag. Najprej zrastejo sekalci, sledijo podočniki in ličniki, nato zrastejo še preostali kočniki. Zobje zadaj v ustih se imenujejo kočniki in jih uporabljamo za žvečenje. ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Zlasti za grizne plošče kočnikov, velike površine, ki prenašajo precejšnje pritiske, je najprimernejši sodoben amalgam. Hrana se lepi v globoke jamice kočnikov, kjer jo je težko očistiti. ► sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku Ob straneh imamo ličnike in kočnike s širšimi griznimi ploskvami. Pri kočnikih z vbočenimi ploskvami zobna nitka ne more učinkovito odstraniti zobnih oblog. ► glag. + sam. beseda v tožilniku Med 10. in 14. mesecem bo otrok verjetno dobil prve kočnike. | EDNINA |
| imenovalnik | kočnik |
| rodilnik | kočnika |
| dajalnik | kočniku |
| tožilnik | kočnik |
| mestnik | pri kočniku |
| orodnik | s kočnikom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | kočnika |
| rodilnik | kočnikov |
| dajalnik | kočnikoma |
| tožilnik | kočnika |
| mestnik | pri kočnikih |
| orodnik | s kočnikoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | kočniki |
| rodilnik | kočnikov |
| dajalnik | kočnikom |
| tožilnik | kočnike |
| mestnik | pri kočnikih |
| orodnik | s kočniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | kočnik | kočnika | kočniki |
| rodilnik | kočnika | kočnikov | kočnikov |
| dajalnik | kočniku | kočnikoma | kočnikom |
| tožilnik | kočnik | kočnika | kočnike |
| mestnik | pri kočniku | pri kočnikih | pri kočnikih |
| orodnik | s kočnikom | s kočnikoma | s kočniki |
| EDNINA |
| imenovalnik | kóčnik |
| rodilnik | kóčnika |
| dajalnik | kóčniku |
| tožilnik | kóčnik |
| mestnik | pri kóčniku |
| orodnik | s kóčnikom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | kóčnika |
| rodilnik | kóčnikov |
| dajalnik | kóčnikoma |
| tožilnik | kóčnika |
| mestnik | pri kóčnikih |
| orodnik | s kóčnikoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | kóčniki |
| rodilnik | kóčnikov |
| dajalnik | kóčnikom |
| tožilnik | kóčnike |
| mestnik | pri kóčnikih |
| orodnik | s kóčniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | kóčnik | kóčnika | kóčniki |
| rodilnik | kóčnika | kóčnikov | kóčnikov |
| dajalnik | kóčniku | kóčnikoma | kóčnikom |
| tožilnik | kóčnik | kóčnika | kóčnike |
| mestnik | pri kóčniku | pri kóčnikih | pri kóčnikih |
| orodnik | s kóčnikom | s kóčnikoma | s kóčniki |
| EDNINA |
| imenovalnik | kọ̑čnik |
| rodilnik | kọ̑čnika |
| dajalnik | kọ̑čniku |
| tožilnik | kọ̑čnik |
| mestnik | pri kọ̑čniku |
| orodnik | s kọ̑čnikom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | kọ̑čnika |
| rodilnik | kọ̑čnikov |
| dajalnik | kọ̑čnikoma |
| tožilnik | kọ̑čnika |
| mestnik | pri kọ̑čnikih |
| orodnik | s kọ̑čnikoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | kọ̑čniki |
| rodilnik | kọ̑čnikov |
| dajalnik | kọ̑čnikom |
| tožilnik | kọ̑čnike |
| mestnik | pri kọ̑čnikih |
| orodnik | s kọ̑čniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | kọ̑čnik | kọ̑čnika | kọ̑čniki |
| rodilnik | kọ̑čnika | kọ̑čnikov | kọ̑čnikov |
| dajalnik | kọ̑čniku | kọ̑čnikoma | kọ̑čnikom |
| tožilnik | kọ̑čnik | kọ̑čnika | kọ̑čnike |
| mestnik | pri kọ̑čniku | pri kọ̑čnikih | pri kọ̑čnikih |
| orodnik | s kọ̑čnikom | s kọ̑čnikoma | s kọ̑čniki |
samostalnik moškega spolavsak od treh zob v zadnjem delu polovice čeljusti s široko grizno ploskvijo za drobljenje, mletje hraneKer prav prvi stalni kočniki dobro grizejo in žvečijo hrano, moramo nanje pri umivanju zob še posebno paziti. < pslov. *kǫt'ьnikъ, kakor hrv., srb. kȗtnjāk, nar. rus. kútnik iz ↑kot, prvotno ‛zob v kotu ust’ - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 19. 2. 2025.
Dostopnost