páncer páncerja; tudi páncar[páncer] samostalnik moškega spolanavadno v množini, manj formalno do goleni segajoče nepregibno plastično obuvalo, ki se pripne na smučko ali smučarsko deskoSINONIMI: smučarski čevelj ► glag. + sam. beseda v tožilniku Obul je pancerje, naredil tri zavoje in začel bentiti, da ga čevlji tiščijo. Smučarji se radi pošalijo, da je najlepši del smučanja, ko popoldne z nog snamejo smučarske čevlje oziroma pancerje. ► prid. beseda + sam. beseda Če imate neudobne, prevelike, pretrde ali premehke pancerje, potem se od smučarskih užitkov lahko poslovite, še preden se sploh podate v nakup vozovnice. ► sam. beseda v imenovalniku + glag. Če vas pancer tišči, se smučanje kaj hitro spremeni iz užitka v pravo muko. Tekmovali smo v ekstremnem mrazu, v katerem so pancerji trdi kot beton. ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Mučil se je z zapenjanjem pancerja. | EDNINA |
| imenovalnik | pancer |
| rodilnik | pancerja |
| dajalnik | pancerju |
| tožilnik | pancer |
| mestnik | pri pancerju |
| orodnik | s pancerjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | pancerja |
| rodilnik | pancerjev |
| dajalnik | pancerjema |
| tožilnik | pancerja |
| mestnik | pri pancerjih |
| orodnik | s pancerjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | pancerji |
| rodilnik | pancerjev |
| dajalnik | pancerjem |
| tožilnik | pancerje |
| mestnik | pri pancerjih |
| orodnik | s pancerji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | pancer | pancerja | pancerji |
| rodilnik | pancerja | pancerjev | pancerjev |
| dajalnik | pancerju | pancerjema | pancerjem |
| tožilnik | pancer | pancerja | pancerje |
| mestnik | pri pancerju | pri pancerjih | pri pancerjih |
| orodnik | s pancerjem | s pancerjema | s pancerji |
| EDNINA |
| imenovalnik | páncer |
| rodilnik | páncerja |
| dajalnik | páncerju |
| tožilnik | páncer |
| mestnik | pri páncerju |
| orodnik | s páncerjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | páncerja |
| rodilnik | páncerjev |
| dajalnik | páncerjema |
| tožilnik | páncerja |
| mestnik | pri páncerjih |
| orodnik | s páncerjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | páncerji |
| rodilnik | páncerjev |
| dajalnik | páncerjem |
| tožilnik | páncerje |
| mestnik | pri páncerjih |
| orodnik | s páncerji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | páncer | páncerja | páncerji |
| rodilnik | páncerja | páncerjev | páncerjev |
| dajalnik | páncerju | páncerjema | páncerjem |
| tožilnik | páncer | páncerja | páncerje |
| mestnik | pri páncerju | pri páncerjih | pri páncerjih |
| orodnik | s páncerjem | s páncerjema | s páncerji |
| EDNINA |
| imenovalnik | páncer |
| rodilnik | páncerja |
| dajalnik | páncerju |
| tožilnik | páncer |
| mestnik | pri páncerju |
| orodnik | s páncerjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | páncerja |
| rodilnik | páncerjev tudi pȃncerjev |
| dajalnik | páncerjema |
| tožilnik | páncerja |
| mestnik | pri páncerjih tudi pri pȃncerjih |
| orodnik | s páncerjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | páncerji |
| rodilnik | páncerjev tudi pȃncerjev |
| dajalnik | páncerjem |
| tožilnik | páncerje |
| mestnik | pri páncerjih tudi pri pȃncerjih |
| orodnik | s páncerji tudi s pȃncerji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | páncer | páncerja | páncerji |
| rodilnik | páncerja | páncerjev tudi pȃncerjev | páncerjev tudi pȃncerjev |
| dajalnik | páncerju | páncerjema | páncerjem |
| tožilnik | páncer | páncerja | páncerje |
| mestnik | pri páncerju | pri páncerjih tudi pri pȃncerjih | pri páncerjih tudi pri pȃncerjih |
| orodnik | s páncerjem | s páncerjema | s páncerji tudi s pȃncerji |
páncer páncerja; tudi páncar[páncer] samostalnik moškega spolanavadno v množini, manj formalno do goleni segajoče nepregibno plastično obuvalo, ki se pripne na smučko ali smučarsko deskoSINONIMI: smučarski čevelj Obul je pancerje, naredil tri zavoje in začel bentiti, da ga čevlji tiščijo. prvotneje ‛oklep’, prevzeto prek srvnem. panzier iz stfrc. pancier, prvotno *‛ki varuje trebuh’, iz lat. pantex ‛trebuh, čreva’ - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 14. 12. 2024.
Dostopnost