1. ločilo, ki se uporablja za ločevanje med seboj delno povezanih enot sporočila
znak: ;► glag. + z/s + sam. beseda v orodniku Posamezna dela ali navedbe virov v isti opombi ločimo s podpičjem, opombo pa zaključimo s piko in vezajem. V zadnji alineji se pika nadomesti s podpičjem in se dodata dve novi alineji. ► glag. + sam. beseda v tožilniku Piko, vejico, vprašaj, klicaj, dvopičje in podpičje postavimo tik ob besedo (levostično), za ločilom je presledek.
znak: ;
- ● ločiti kaj s podpičjem
- ● postaviti podpičje
2. znak, ki se uporablja v elektronski komunikaciji, programiranju
znak: ;Ukazi, ki so zgolj izbirni, imajo pred začetkom podpičje. Besedilo v vrstici, ki se začne s podpičjem, se obnaša kot komentar in se pri izvajanju skripte ne upošteva.
znak: ;Ukazi, ki so zgolj izbirni, imajo pred začetkom podpičje. Besedilo v vrstici, ki se začne s podpičjem, se obnaša kot komentar in se pri izvajanju skripte ne upošteva.
| EDNINA | |
| imenovalnik | podpičje |
| rodilnik | podpičja |
| dajalnik | podpičju |
| tožilnik | podpičje |
| mestnik | pri podpičju |
| orodnik | s podpičjem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | podpičji |
| rodilnik | podpičij |
| dajalnik | podpičjema |
| tožilnik | podpičji |
| mestnik | pri podpičjih |
| orodnik | s podpičjema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | podpičja |
| rodilnik | podpičij |
| dajalnik | podpičjem |
| tožilnik | podpičja |
| mestnik | pri podpičjih |
| orodnik | s podpičji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | podpičje | podpičji | podpičja |
| rodilnik | podpičja | podpičij | podpičij |
| dajalnik | podpičju | podpičjema | podpičjem |
| tožilnik | podpičje | podpičji | podpičja |
| mestnik | pri podpičju | pri podpičjih | pri podpičjih |
| orodnik | s podpičjem | s podpičjema | s podpičji |
| EDNINA | |
| imenovalnik | podpíčje |
| rodilnik | podpíčja |
| dajalnik | podpíčju |
| tožilnik | podpíčje |
| mestnik | pri podpíčju |
| orodnik | s podpíčjem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | podpíčji |
| rodilnik | podpíčij |
| dajalnik | podpíčjema |
| tožilnik | podpíčji |
| mestnik | pri podpíčjih |
| orodnik | s podpíčjema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | podpíčja |
| rodilnik | podpíčij |
| dajalnik | podpíčjem |
| tožilnik | podpíčja |
| mestnik | pri podpíčjih |
| orodnik | s podpíčji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | podpíčje | podpíčji | podpíčja |
| rodilnik | podpíčja | podpíčij | podpíčij |
| dajalnik | podpíčju | podpíčjema | podpíčjem |
| tožilnik | podpíčje | podpíčji | podpíčja |
| mestnik | pri podpíčju | pri podpíčjih | pri podpíčjih |
| orodnik | s podpíčjem | s podpíčjema | s podpíčji |
| EDNINA | |
| imenovalnik | podpȋčje |
| rodilnik | podpȋčja |
| dajalnik | podpȋčju |
| tožilnik | podpȋčje |
| mestnik | pri podpȋčju |
| orodnik | s podpȋčjem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | podpȋčji |
| rodilnik | podpȋčij |
| dajalnik | podpȋčjema |
| tožilnik | podpȋčji |
| mestnik | pri podpȋčjih |
| orodnik | s podpȋčjema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | podpȋčja |
| rodilnik | podpȋčij |
| dajalnik | podpȋčjem |
| tožilnik | podpȋčja |
| mestnik | pri podpȋčjih |
| orodnik | s podpȋčji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | podpȋčje | podpȋčji | podpȋčja |
| rodilnik | podpȋčja | podpȋčij | podpȋčij |
| dajalnik | podpȋčju | podpȋčjema | podpȋčjem |
| tožilnik | podpȋčje | podpȋčji | podpȋčja |
| mestnik | pri podpȋčju | pri podpȋčjih | pri podpȋčjih |
| orodnik | s podpȋčjem | s podpȋčjema | s podpȋčji |
1. ločilo, ki se uporablja za ločevanje med seboj delno povezanih enot sporočila
znak: ;Posamezna dela ali navedbe virov v isti opombi ločimo s podpičjem, opombo pa zaključimo s piko in vezajem.
znak: ;
2. znak, ki se uporablja v elektronski komunikaciji, programiranju
znak: ;Ukazi, ki so zgolj izbirni, imajo pred začetkom podpičje.
znak: ;
Dostopnost