samostalnik moškega spolavelik hrošč temno rjave ali črne barve, katerega samec ima velike, rogovom podobne čeljusti; primerjaj lat. Lucanus cervus ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Debele in mesnate ličinke rogačev se razvijajo v trhlem lesu. Življenjski cikel rogača je povezan z lesom, najpogosteje se naseljuje v hrastu ali kostanju. Rogač je prebivalec hrastovih gozdov. | EDNINA |
| imenovalnik | rogač |
| rodilnik | rogača |
| dajalnik | rogaču |
| tožilnik | rogača |
| mestnik | pri rogaču |
| orodnik | z rogačem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | rogača |
| rodilnik | rogačev |
| dajalnik | rogačema |
| tožilnik | rogača |
| mestnik | pri rogačih |
| orodnik | z rogačema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | rogači |
| rodilnik | rogačev |
| dajalnik | rogačem |
| tožilnik | rogače |
| mestnik | pri rogačih |
| orodnik | z rogači |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | rogač | rogača | rogači |
| rodilnik | rogača | rogačev | rogačev |
| dajalnik | rogaču | rogačema | rogačem |
| tožilnik | rogača | rogača | rogače |
| mestnik | pri rogaču | pri rogačih | pri rogačih |
| orodnik | z rogačem | z rogačema | z rogači |
| EDNINA |
| imenovalnik | rogáč |
| rodilnik | rogáča |
| dajalnik | rogáču |
| tožilnik | rogáča |
| mestnik | pri rogáču |
| orodnik | z rogáčem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | rogáča |
| rodilnik | rogáčev |
| dajalnik | rogáčema |
| tožilnik | rogáča |
| mestnik | pri rogáčih |
| orodnik | z rogáčema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | rogáči |
| rodilnik | rogáčev |
| dajalnik | rogáčem |
| tožilnik | rogáče |
| mestnik | pri rogáčih |
| orodnik | z rogáči |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | rogáč | rogáča | rogáči |
| rodilnik | rogáča | rogáčev | rogáčev |
| dajalnik | rogáču | rogáčema | rogáčem |
| tožilnik | rogáča | rogáča | rogáče |
| mestnik | pri rogáču | pri rogáčih | pri rogáčih |
| orodnik | z rogáčem | z rogáčema | z rogáči |
| EDNINA |
| imenovalnik | rogáč |
| rodilnik | rogáča |
| dajalnik | rogáču |
| tožilnik | rogáča |
| mestnik | pri rogáču |
| orodnik | z rogáčem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | rogáča |
| rodilnik | rogáčev tudi rogȃčev |
| dajalnik | rogáčema |
| tožilnik | rogáča |
| mestnik | pri rogáčih tudi pri rogȃčih |
| orodnik | z rogáčema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | rogáči |
| rodilnik | rogáčev tudi rogȃčev |
| dajalnik | rogáčem |
| tožilnik | rogáče |
| mestnik | pri rogáčih tudi pri rogȃčih |
| orodnik | z rogáči tudi z rogȃči |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | rogáč | rogáča | rogáči |
| rodilnik | rogáča | rogáčev tudi rogȃčev | rogáčev tudi rogȃčev |
| dajalnik | rogáču | rogáčema | rogáčem |
| tožilnik | rogáča | rogáča | rogáče |
| mestnik | pri rogáču | pri rogáčih tudi pri rogȃčih | pri rogáčih tudi pri rogȃčih |
| orodnik | z rogáčem | z rogáčema | z rogáči tudi z rogȃči |
samostalnik moškega spolavelik hrošč temno rjave ali črne barve, katerega samec ima velike, rogovom podobne čeljusti; primerjaj lat. Lucanus cervus Debele in mesnate ličinke rogačev se razvijajo v trhlem lesu. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 16. 12. 2024.
Dostopnost