Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje

zabučáti zabučím

[zabučáti]

dovršni glagol

Pomen

1. oddati ali začeti oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih

► sam. beseda v imenovalniku + glag.

Morje je zabučalo in dvignilo orjaške valove, jadrnica se je nevarno zagugala.

Ko pospešite, se prižgejo prednje luči in motor zabuči.

Bilo je huje kot ob potresu; počilo je, zabučalo in hiše so se zazibale.

1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvokaPri Postojni se Pivki pridruži še Nanoščica in skupaj zabučita v ponor Postojnske jame.

2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročiti ali začeti povzročati močne, globoke zvoke, hrupV končnici prvega dela je na štadionu vnovič zabučalo. V dvorani je zabučalo, kot bi morski val zadel obalo.

2.1. ekspresivno pojaviti se, izraziti se kot tak zvokIz zvočnikov zabuči popularna glasba, študentje pa s svojimi posodami za hrano hitijo v menze in restavracije.

3. navadno brezosebno zaznati ali začeti zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenostiBilo jo je predvsem strah, udarec pa je tudi bolel: še nikoli ji ni nihče dal zaušnice; v glavi ji je zabučalo. Tekla sem, da je v mojih pljučih zabučala kri – in tekla sem naprej.

4. ekspresivno pojaviti se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavnoKo so novinarji izvohali ceno, je zabučal pravcati medijski vihar.

Izgovor in oblike

nedoločnik

zabučati

namenilnik

zabučat

sedanjik

EDNINA
1. oseba	zabučim
2. oseba	zabučiš
3. oseba	zabuči

DVOJINA
1. oseba	zabučiva
2. oseba	zabučita
3. oseba	zabučita

MNOŽINA
1. oseba	zabučimo
2. oseba	zabučite
3. oseba	zabučijo

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba	zabučim	zabučiva	zabučimo
2. oseba	zabučiš	zabučita	zabučite
3. oseba	zabuči	zabučita	zabučijo

velelnik

EDNINA
1. oseba
2. oseba	zabuči

DVOJINA
1. oseba	zabučiva
2. oseba	zabučita

MNOŽINA
1. oseba	zabučimo
2. oseba	zabučite

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba		zabučiva	zabučimo
2. oseba	zabuči	zabučita	zabučite

EDNINA
moški spol	zabučal
ženski spol	zabučala
srednji spol	zabučalo

DVOJINA
moški spol	zabučala
ženski spol	zabučali
srednji spol	zabučali

MNOŽINA
moški spol	zabučali
ženski spol	zabučale
srednji spol	zabučala

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
moški spol	zabučal	zabučala	zabučali
ženski spol	zabučala	zabučali	zabučale
srednji spol	zabučalo	zabučali	zabučala

GLAGOLNIK

EDNINA
imenovalnik	zabučanje
rodilnik	zabučanja
dajalnik	zabučanju
tožilnik	zabučanje
mestnik	pri zabučanju
orodnik	z zabučanjem

DVOJINA
imenovalnik	zabučanji
rodilnik	zabučanj
dajalnik	zabučanjema
tožilnik	zabučanji
mestnik	pri zabučanjih
orodnik	z zabučanjema

MNOŽINA
imenovalnik	zabučanja
rodilnik	zabučanj
dajalnik	zabučanjem
tožilnik	zabučanja
mestnik	pri zabučanjih
orodnik	z zabučanji

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	zabučanje	zabučanji	zabučanja
rodilnik	zabučanja	zabučanj	zabučanj
dajalnik	zabučanju	zabučanjema	zabučanjem
tožilnik	zabučanje	zabučanji	zabučanja
mestnik	pri zabučanju	pri zabučanjih	pri zabučanjih
orodnik	z zabučanjem	z zabučanjema	z zabučanji

nedoločnik

zabučáti

namenilnik

zabúčat

sedanjik

EDNINA
1. oseba	zabučím
2. oseba	zabučíš
3. oseba	zabučí

DVOJINA
1. oseba	zabučíva
2. oseba	zabučíta
3. oseba	zabučíta

MNOŽINA
1. oseba	zabučímo
2. oseba	zabučíte
3. oseba	zabučíjo

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba	zabučím	zabučíva	zabučímo
2. oseba	zabučíš	zabučíta	zabučíte
3. oseba	zabučí	zabučíta	zabučíjo

velelnik

EDNINA
1. oseba
2. oseba	zabúči

DVOJINA
1. oseba	zabučíva
2. oseba	zabučíta

MNOŽINA
1. oseba	zabučímo
2. oseba	zabučíte

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba		zabučíva	zabučímo
2. oseba	zabúči	zabučíta	zabučíte

EDNINA
moški spol	zabúčal
ženski spol	zabučála
srednji spol	zabučálo

DVOJINA
moški spol	zabučála
ženski spol	zabučáli
srednji spol	zabučáli

MNOŽINA
moški spol	zabučáli
ženski spol	zabučále
srednji spol	zabučála

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
moški spol	zabúčal	zabučála	zabučáli
ženski spol	zabučála	zabučáli	zabučále
srednji spol	zabučálo	zabučáli	zabučála

GLAGOLNIK

EDNINA
imenovalnik	zabučánje
rodilnik	zabučánja
dajalnik	zabučánju
tožilnik	zabučánje
mestnik	pri zabučánju
orodnik	z zabučánjem

DVOJINA
imenovalnik	zabučánji
rodilnik	zabučánj
dajalnik	zabučánjema
tožilnik	zabučánji
mestnik	pri zabučánjih
orodnik	z zabučánjema

MNOŽINA
imenovalnik	zabučánja
rodilnik	zabučánj
dajalnik	zabučánjem
tožilnik	zabučánja
mestnik	pri zabučánjih
orodnik	z zabučánji

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	zabučánje	zabučánji	zabučánja
rodilnik	zabučánja	zabučánj	zabučánj
dajalnik	zabučánju	zabučánjema	zabučánjem
tožilnik	zabučánje	zabučánji	zabučánja
mestnik	pri zabučánju	pri zabučánjih	pri zabučánjih
orodnik	z zabučánjem	z zabučánjema	z zabučánji

nedoločnik

zabučáti

namenilnik

zabúčat

sedanjik

EDNINA
1. oseba	zabučím
2. oseba	zabučíš
3. oseba	zabučí

DVOJINA
1. oseba	zabučíva
2. oseba	zabučíta
3. oseba	zabučíta

MNOŽINA
1. oseba	zabučímo
2. oseba	zabučíte
3. oseba	zabučíjo

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba	zabučím	zabučíva	zabučímo
2. oseba	zabučíš	zabučíta	zabučíte
3. oseba	zabučí	zabučíta	zabučíjo

velelnik

EDNINA
1. oseba
2. oseba	zabúči

DVOJINA
1. oseba	zabučȋva
2. oseba	zabučȋta

MNOŽINA
1. oseba	zabučȋmo
2. oseba	zabučȋte

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba		zabučȋva	zabučȋmo
2. oseba	zabúči	zabučȋta	zabučȋte

EDNINA
moški spol	zabúčal
ženski spol	zabučȃla
srednji spol	zabučȃlo

DVOJINA
moški spol	zabučȃla
ženski spol	zabučȃli
srednji spol	zabučȃli

MNOŽINA
moški spol	zabučȃli
ženski spol	zabučȃle
srednji spol	zabučȃla

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
moški spol	zabúčal	zabučȃla	zabučȃli
ženski spol	zabučȃla	zabučȃli	zabučȃle
srednji spol	zabučȃlo	zabučȃli	zabučȃla

GLAGOLNIK

EDNINA
imenovalnik	zabučȃnje
rodilnik	zabučȃnja
dajalnik	zabučȃnju
tožilnik	zabučȃnje
mestnik	pri zabučȃnju
orodnik	z zabučȃnjem

DVOJINA
imenovalnik	zabučȃnji
rodilnik	zabučȃnj
dajalnik	zabučȃnjema
tožilnik	zabučȃnji
mestnik	pri zabučȃnjih
orodnik	z zabučȃnjema

MNOŽINA
imenovalnik	zabučȃnja
rodilnik	zabučȃnj
dajalnik	zabučȃnjem
tožilnik	zabučȃnja
mestnik	pri zabučȃnjih
orodnik	z zabučȃnji

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	zabučȃnje	zabučȃnji	zabučȃnja
rodilnik	zabučȃnja	zabučȃnj	zabučȃnj
dajalnik	zabučȃnju	zabučȃnjema	zabučȃnjem
tožilnik	zabučȃnje	zabučȃnji	zabučȃnja
mestnik	pri zabučȃnju	pri zabučȃnjih	pri zabučȃnjih
orodnik	z zabučȃnjem	z zabučȃnjema	z zabučȃnji

Etimologija

↑bučati

zabučáti zabučím

[zabučáti]

dovršni glagol

Pomen

1. oddati ali začeti oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih

Morje je zabučalo in dvignilo orjaške valove, jadrnica se je nevarno zagugala.

1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka

Pri Postojni se Pivki pridruži še Nanoščica in skupaj zabučita v ponor Postojnske jame.

2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročiti ali začeti povzročati močne, globoke zvoke, hrup

V končnici prvega dela je na štadionu vnovič zabučalo.

2.1. ekspresivno pojaviti se, izraziti se kot tak zvok

Iz zvočnikov zabuči popularna glasba, študentje pa s svojimi posodami za hrano hitijo v menze in restavracije.

3. navadno brezosebno zaznati ali začeti zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti

Bilo jo je predvsem strah, udarec pa je tudi bolel: še nikoli ji ni nihče dal zaušnice; v glavi ji je zabučalo.

4. ekspresivno pojaviti se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno

Ko so novinarji izvohali ceno, je zabučal pravcati medijski vihar.

Etimologija

↑bučati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 7. 1. 2025.

ZAPIS

JAKOSTNI NAGLAS

TONEMSKI NAGLAS

nedoločnik

namenilnik

sedanjik

velelnik

DELEŽNIK

GLAGOLNIK

nedoločnik

namenilnik

sedanjik

velelnik

DELEŽNIK

GLAGOLNIK

nedoločnik

namenilnik

sedanjik

velelnik

DELEŽNIK

GLAGOLNIK