1. večkrat udariti z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja► glag. + z/s + sam. beseda v orodniku »Nočem!« je zavpil in zacepetal z nogami. ► prisl. + glag. »Sta me slišali?« je nestrpno zacepetal z nogami. Lukec, ki je prišel na sejem z mamico, je navdušeno zacepetal: »To hočem …« ► sam. beseda v imenovalniku + glag. Občinstvo v dvorani je zacepetalo in bučno zaploskalo. Bila je tako iz sebe, da je zacepetala. ► glag. + od + sam. beseda v rodilniku Opazujem ogromen vodomet. Predstavljam si najinega škratka, kako bi od navdušenja zacepetal, ko bi ga zagledal.
- ● zacepetati z nogami
1.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati zvok, ki kaže, spominja na tako udarjanjeZunaj na podstenju so zacepetali koraki.
1.2. ekspresivno izraziti močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenjeJasno je, da vztrajno krši vsaj dva člena tega kodeksa. Morda pa si ju bo ministrica zdaj, ko so zacepetali še politični podmladki, vendarle prebrala. Ob projektu nismo zacepetali samo mi, na odobravanje je naletel celo pri lastniku.
2. ekspresivno premakniti se, navadno negotovo, v zadregiŠe pred prvim žvižgom sodnika je v roke prijel navijaški šal domačega moštva, zacepetal po zelenici in pozdravil skoraj 35.000 gledalcev.
3. ekspresivno sunkovito, hitro se premakniti, stresti, navadno pod vplivom močnega občutjaV zadnjih dveh dneh mi je srce vsaj dvakrat zacepetalo od čistega otroškega veselja in pričakovanja, pa sem sicer kar dobro v stiku s svojo realistično platjo. Na ukrivljeni, na vrvico privezani buciki je občasno zacepetala tudi kakšna postrv ali klen.
nedoločnik
zacepetati
namenilnik
zacepetat
sedanjik
| EDNINA | |
| 1. oseba | zacepetam |
| 2. oseba | zacepetaš |
| 3. oseba | zacepeta |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zacepetava |
| 2. oseba | zacepetata |
| 3. oseba | zacepetata |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zacepetamo |
| 2. oseba | zacepetate |
| 3. oseba | zacepetajo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zacepetam | zacepetava | zacepetamo |
| 2. oseba | zacepetaš | zacepetata | zacepetate |
| 3. oseba | zacepeta | zacepetata | zacepetajo |
velelnik
| EDNINA | |
| 1. oseba | |
| 2. oseba | zacepetaj |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zacepetajva |
| 2. oseba | zacepetajta |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zacepetajmo |
| 2. oseba | zacepetajte |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zacepetajva | zacepetajmo | |
| 2. oseba | zacepetaj | zacepetajta | zacepetajte |
DELEŽNIK
| EDNINA | |
| moški spol | zacepetal |
| ženski spol | zacepetala |
| srednji spol | zacepetalo |
| DVOJINA | |
| moški spol | zacepetala |
| ženski spol | zacepetali |
| srednji spol | zacepetali |
| MNOŽINA | |
| moški spol | zacepetali |
| ženski spol | zacepetale |
| srednji spol | zacepetala |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| moški spol | zacepetal | zacepetala | zacepetali |
| ženski spol | zacepetala | zacepetali | zacepetale |
| srednji spol | zacepetalo | zacepetali | zacepetala |
GLAGOLNIK
| EDNINA | |
| imenovalnik | zacepetanje |
| rodilnik | zacepetanja |
| dajalnik | zacepetanju |
| tožilnik | zacepetanje |
| mestnik | pri zacepetanju |
| orodnik | z zacepetanjem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | zacepetanji |
| rodilnik | zacepetanj |
| dajalnik | zacepetanjema |
| tožilnik | zacepetanji |
| mestnik | pri zacepetanjih |
| orodnik | z zacepetanjema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | zacepetanja |
| rodilnik | zacepetanj |
| dajalnik | zacepetanjem |
| tožilnik | zacepetanja |
| mestnik | pri zacepetanjih |
| orodnik | z zacepetanji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | zacepetanje | zacepetanji | zacepetanja |
| rodilnik | zacepetanja | zacepetanj | zacepetanj |
| dajalnik | zacepetanju | zacepetanjema | zacepetanjem |
| tožilnik | zacepetanje | zacepetanji | zacepetanja |
| mestnik | pri zacepetanju | pri zacepetanjih | pri zacepetanjih |
| orodnik | z zacepetanjem | z zacepetanjema | z zacepetanji |
nedoločnik
zacepetáti
namenilnik
zacepetàt
sedanjik
| EDNINA | |
| 1. oseba | zacepetám |
| 2. oseba | zacepetáš |
| 3. oseba | zacepetá |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zacepetáva |
| 2. oseba | zacepetáta |
| 3. oseba | zacepetáta |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zacepetámo |
| 2. oseba | zacepetáte |
| 3. oseba | zacepetájo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zacepetám | zacepetáva | zacepetámo |
| 2. oseba | zacepetáš | zacepetáta | zacepetáte |
| 3. oseba | zacepetá | zacepetáta | zacepetájo |
velelnik
| EDNINA | |
| 1. oseba | |
| 2. oseba | zacepetàj |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zacepetájva |
| 2. oseba | zacepetájta |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zacepetájmo |
| 2. oseba | zacepetájte |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zacepetájva | zacepetájmo | |
| 2. oseba | zacepetàj | zacepetájta | zacepetájte |
DELEŽNIK
| EDNINA | |
| moški spol | zacepetàl |
| ženski spol | zacepetála |
| srednji spol | zacepetálo |
| DVOJINA | |
| moški spol | zacepetála |
| ženski spol | zacepetáli |
| srednji spol | zacepetáli |
| MNOŽINA | |
| moški spol | zacepetáli |
| ženski spol | zacepetále |
| srednji spol | zacepetála |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| moški spol | zacepetàl | zacepetála | zacepetáli |
| ženski spol | zacepetála | zacepetáli | zacepetále |
| srednji spol | zacepetálo | zacepetáli | zacepetála |
GLAGOLNIK
| EDNINA | |
| imenovalnik | zacepetánje |
| rodilnik | zacepetánja |
| dajalnik | zacepetánju |
| tožilnik | zacepetánje |
| mestnik | pri zacepetánju |
| orodnik | z zacepetánjem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | zacepetánji |
| rodilnik | zacepetánj |
| dajalnik | zacepetánjema |
| tožilnik | zacepetánji |
| mestnik | pri zacepetánjih |
| orodnik | z zacepetánjema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | zacepetánja |
| rodilnik | zacepetánj |
| dajalnik | zacepetánjem |
| tožilnik | zacepetánja |
| mestnik | pri zacepetánjih |
| orodnik | z zacepetánji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | zacepetánje | zacepetánji | zacepetánja |
| rodilnik | zacepetánja | zacepetánj | zacepetánj |
| dajalnik | zacepetánju | zacepetánjema | zacepetánjem |
| tožilnik | zacepetánje | zacepetánji | zacepetánja |
| mestnik | pri zacepetánju | pri zacepetánjih | pri zacepetánjih |
| orodnik | z zacepetánjem | z zacepetánjema | z zacepetánji |
nedoločnik
zacepetáti
namenilnik
zacepetȁt
sedanjik
| EDNINA | |
| 1. oseba | zacepetȃm |
| 2. oseba | zacepetȃš |
| 3. oseba | zacepetȃ |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zacepetȃva |
| 2. oseba | zacepetȃta |
| 3. oseba | zacepetȃta |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zacepetȃmo |
| 2. oseba | zacepetȃte |
| 3. oseba | zacepetȃjo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zacepetȃm | zacepetȃva | zacepetȃmo |
| 2. oseba | zacepetȃš | zacepetȃta | zacepetȃte |
| 3. oseba | zacepetȃ | zacepetȃta | zacepetȃjo |
velelnik
| EDNINA | |
| 1. oseba | |
| 2. oseba | zacepetȁj |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zacepetȃjva |
| 2. oseba | zacepetȃjta |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zacepetȃjmo |
| 2. oseba | zacepetȃjte |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zacepetȃjva | zacepetȃjmo | |
| 2. oseba | zacepetȁj | zacepetȃjta | zacepetȃjte |
DELEŽNIK
| EDNINA | |
| moški spol | zacepetȁl |
| ženski spol | zacepetȃla |
| srednji spol | zacepetálo |
| DVOJINA | |
| moški spol | zacepetála |
| ženski spol | zacepetáli |
| srednji spol | zacepetáli |
| MNOŽINA | |
| moški spol | zacepetáli |
| ženski spol | zacepetále |
| srednji spol | zacepetála |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| moški spol | zacepetȁl | zacepetála | zacepetáli |
| ženski spol | zacepetȃla | zacepetáli | zacepetále |
| srednji spol | zacepetálo | zacepetáli | zacepetála |
GLAGOLNIK
| EDNINA | |
| imenovalnik | zacepetȃnje |
| rodilnik | zacepetȃnja |
| dajalnik | zacepetȃnju |
| tožilnik | zacepetȃnje |
| mestnik | pri zacepetȃnju |
| orodnik | z zacepetȃnjem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | zacepetȃnji |
| rodilnik | zacepetȃnj |
| dajalnik | zacepetȃnjema |
| tožilnik | zacepetȃnji |
| mestnik | pri zacepetȃnjih |
| orodnik | z zacepetȃnjema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | zacepetȃnja |
| rodilnik | zacepetȃnj |
| dajalnik | zacepetȃnjem |
| tožilnik | zacepetȃnja |
| mestnik | pri zacepetȃnjih |
| orodnik | z zacepetȃnji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | zacepetȃnje | zacepetȃnji | zacepetȃnja |
| rodilnik | zacepetȃnja | zacepetȃnj | zacepetȃnj |
| dajalnik | zacepetȃnju | zacepetȃnjema | zacepetȃnjem |
| tožilnik | zacepetȃnje | zacepetȃnji | zacepetȃnja |
| mestnik | pri zacepetȃnju | pri zacepetȃnjih | pri zacepetȃnjih |
| orodnik | z zacepetȃnjem | z zacepetȃnjema | z zacepetȃnji |
1. večkrat udariti z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja»Nočem!« je zavpil in zacepetal z nogami.
1.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati zvok, ki kaže, spominja na tako udarjanjeZunaj na podstenju so zacepetali koraki.
1.2. ekspresivno izraziti močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenjeJasno je, da vztrajno krši vsaj dva člena tega kodeksa. Morda pa si ju bo ministrica zdaj, ko so zacepetali še politični podmladki, vendarle prebrala.
2. ekspresivno premakniti se, navadno negotovo, v zadregiŠe pred prvim žvižgom sodnika je v roke prijel navijaški šal domačega moštva, zacepetal po zelenici in pozdravil skoraj 35.000 gledalcev.
3. ekspresivno sunkovito, hitro se premakniti, stresti, navadno pod vplivom močnega občutjaV zadnjih dveh dneh mi je srce vsaj dvakrat zacepetalo od čistega otroškega veselja in pričakovanja, pa sem sicer kar dobro v stiku s svojo realistično platjo.
Dostopnost