1. takó, da se navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak► prisl. + glag. Žaljivo je govoril o njenem delu, še preden se je z njim seznanil. Tožil je časopise in novinarje, ker so žaljivo pisali o njem. Opazil je mladoletnika, ki sta zvijala prometne znake. Ko ju je opozoril, sta se fanta le posmehovala in se do njega vedla žaljivo. Sodišče pravi, da ne more zahtevati odškodnine, četudi sporni odlomek zveni žaljivo. ► prisl. + prid. beseda Njihova drža je bila ne samo nekorektna do nasprotnikov, ampak tudi žaljivo podcenjujoča do Slovenije.
- ● žaljivo govoriti ● žaljivo (se) izraziti, izražati ● žaljivo pisati ● žaljivo se obnašati, vesti ● zveneti žaljivo
1.1. ekspresivno izraža, poudarja veliko mero, zlasti v negativnem smislu► prisl. + prid. beseda Odkupna cena za kmete je zaradi velike ponudbe in majhnega povpraševanja žaljivo nizka, zato je veliko pridelka še v kleteh.
- ● žaljivo nizek
iz prava namerno širiti, izpostavljati domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugleduZasebni tožnik mu očita, da ga je v tisku žaljivo obdolžil, to pa lahko škoduje njegovi časti in dobremu imenu. V zasebni tožbi zasebnemu detektivu očita, da ga je, ko se je oglasil pri njem v najemniškem stanovanju, žaljivo obdolžil, češ da se ukvarja s trgovino z mamili. Novinarju je očital, da ga je žaljivo obdolžil, ko ga je javno ožigosal kot prevaranta in goljufa. Vse do prejema tožbe sploh nisem vedel, da je omenjen v knjigi. Vsekakor ga nisem želel žaljivo obdolžiti, kot mi očita.
OSNOVNIK
žaljivo
primernik
opisni
bolj žaljivo
presežnik
opisni
najbolj žaljivo
OSNOVNIK
žaljívo
primernik
opisni
bòlj žaljívo
presežnik
opisni
nàjbolj in nájbolj žaljívo
OSNOVNIK
žaljívo
primernik
opisni
bȍlj žaljívo
presežnik
opisni
nȁjbolj in nȃjbolj žaljívo
1. takó, da se navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napakŽaljivo je govoril o njenem delu, še preden se je z njim seznanil.
1.1. ekspresivno izraža, poudarja veliko mero, zlasti v negativnem smisluOdkupna cena za kmete je zaradi velike ponudbe in majhnega povpraševanja žaljivo nizka, zato je veliko pridelka še v kleteh.
iz prava namerno širiti, izpostavljati domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugledu
Dostopnost