argón argóna in árgon árgona[argón] in [árgon] samostalnik moškega spolanajpogostejši žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element
simbol: Ar► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Na svoji poti proti merilnim žičkam se elektroni pospešujejo in še naprej ionizirajo atome argona. ► glag. + sam. beseda v tožilniku Dušik, kisik in argon pridobivajo iz zraka tako, da ga najprej močno ohladijo, nato pa zelo počasi segrevajo. EDNINA |
imenovalnik | argon |
rodilnik | argona |
dajalnik | argonu |
tožilnik | argon |
mestnik | pri argonu |
orodnik | z argonom |
DVOJINA |
imenovalnik | argona |
rodilnik | argonov |
dajalnik | argonoma |
tožilnik | argona |
mestnik | pri argonih |
orodnik | z argonoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | argoni |
rodilnik | argonov |
dajalnik | argonom |
tožilnik | argone |
mestnik | pri argonih |
orodnik | z argoni |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | argon | argona | argoni |
rodilnik | argona | argonov | argonov |
dajalnik | argonu | argonoma | argonom |
tožilnik | argon | argona | argone |
mestnik | pri argonu | pri argonih | pri argonih |
orodnik | z argonom | z argonoma | z argoni |
EDNINA |
imenovalnik | argón |
rodilnik | argóna |
dajalnik | argónu |
tožilnik | argón |
mestnik | pri argónu |
orodnik | z argónom |
DVOJINA |
imenovalnik | argóna |
rodilnik | argónov |
dajalnik | argónoma |
tožilnik | argóna |
mestnik | pri argónih |
orodnik | z argónoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | argóni |
rodilnik | argónov |
dajalnik | argónom |
tožilnik | argóne |
mestnik | pri argónih |
orodnik | z argóni |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | argón | argóna | argóni |
rodilnik | argóna | argónov | argónov |
dajalnik | argónu | argónoma | argónom |
tožilnik | argón | argóna | argóne |
mestnik | pri argónu | pri argónih | pri argónih |
orodnik | z argónom | z argónoma | z argóni |
EDNINA |
imenovalnik | árgon |
rodilnik | árgona |
dajalnik | árgonu |
tožilnik | árgon |
mestnik | pri árgonu |
orodnik | z árgonom |
DVOJINA |
imenovalnik | árgona |
rodilnik | árgonov |
dajalnik | árgonoma |
tožilnik | árgona |
mestnik | pri árgonih |
orodnik | z árgonoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | árgoni |
rodilnik | árgonov |
dajalnik | árgonom |
tožilnik | árgone |
mestnik | pri árgonih |
orodnik | z árgoni |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | árgon | árgona | árgoni |
rodilnik | árgona | árgonov | árgonov |
dajalnik | árgonu | árgonoma | árgonom |
tožilnik | árgon | árgona | árgone |
mestnik | pri árgonu | pri árgonih | pri árgonih |
orodnik | z árgonom | z árgonoma | z árgoni |
EDNINA |
imenovalnik | argọ̑n |
rodilnik | argọ̑na |
dajalnik | argọ̑nu |
tožilnik | argọ̑n |
mestnik | pri argọ̑nu |
orodnik | z argọ̑nom |
DVOJINA |
imenovalnik | argọ̑na |
rodilnik | argọ̑nov |
dajalnik | argọ̑noma |
tožilnik | argọ̑na |
mestnik | pri argọ̑nih |
orodnik | z argọ̑noma |
MNOŽINA |
imenovalnik | argọ̑ni |
rodilnik | argọ̑nov |
dajalnik | argọ̑nom |
tožilnik | argọ̑ne |
mestnik | pri argọ̑nih |
orodnik | z argọ̑ni |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | argọ̑n | argọ̑na | argọ̑ni |
rodilnik | argọ̑na | argọ̑nov | argọ̑nov |
dajalnik | argọ̑nu | argọ̑noma | argọ̑nom |
tožilnik | argọ̑n | argọ̑na | argọ̑ne |
mestnik | pri argọ̑nu | pri argọ̑nih | pri argọ̑nih |
orodnik | z argọ̑nom | z argọ̑noma | z argọ̑ni |
EDNINA |
imenovalnik | ȃrgon |
rodilnik | ȃrgona |
dajalnik | ȃrgonu |
tožilnik | ȃrgon |
mestnik | pri ȃrgonu |
orodnik | z ȃrgonom |
DVOJINA |
imenovalnik | ȃrgona |
rodilnik | ȃrgonov |
dajalnik | ȃrgonoma |
tožilnik | ȃrgona |
mestnik | pri ȃrgonih |
orodnik | z ȃrgonoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | ȃrgoni |
rodilnik | ȃrgonov |
dajalnik | ȃrgonom |
tožilnik | ȃrgone |
mestnik | pri ȃrgonih |
orodnik | z ȃrgoni |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | ȃrgon | ȃrgona | ȃrgoni |
rodilnik | ȃrgona | ȃrgonov | ȃrgonov |
dajalnik | ȃrgonu | ȃrgonoma | ȃrgonom |
tožilnik | ȃrgon | ȃrgona | ȃrgone |
mestnik | pri ȃrgonu | pri ȃrgonih | pri ȃrgonih |
orodnik | z ȃrgonom | z ȃrgonoma | z ȃrgoni |
prevzeto prek nem. Argon, angl. argon, frc. argon iz nlat. argon, iz gr. argós ‛nedejaven, lenoben’ argón argóna in árgon árgona[argón] in [árgon] samostalnik moškega spolanajpogostejši žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element
simbol: ArNa svoji poti proti merilnim žičkam se elektroni pospešujejo in še naprej ionizirajo atome argona. prevzeto prek nem. Argon, angl. argon, frc. argon iz nlat. argon, iz gr. argós ‛nedejaven, lenoben’ eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 22. 11. 2024.