čeljúst čeljústi[čeljúst] samostalnik ženskega spola1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota► prid. beseda + sam. beseda - ● brezzoba čeljust ● močna čeljust ● počena, zlomljena čeljust ● spodnja, zgornja čeljust
Govedo nima sekalcev in podočnikov, zobje spodnje čeljusti pri hranjenju drgnejo ob blazinico zgornje čeljusti in tako drobijo hrano. Ob reki sva videla kolonije krokodilov, ki so se z razprtimi čeljustmi nastavljali sončnim žarkom. Sedel je s stisnjenimi čeljustmi in njegova pest je ležala na mizi. ► glag. + sam. beseda v tožilniku - ● izpahniti, poškodovati, zlomiti (si) čeljust ● stiskati čeljusti
Pri padcu je dobil pretres možganov in si poškodoval čeljust. ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku - ● gibanje čeljusti ● poškodba, zlom čeljusti ● razvoj čeljusti
Zloma čeljusti navadno ne operirajo takoj, temveč počakajo dan ali dva. Dojenje lahko bistveno pripomore k ustreznemu razvoju čeljusti in celotne ustne votline. Zobe sem stiskal tako močno, da me je bolela cela čeljust. 1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje► prid. beseda + sam. beseda - ● kleščaste čeljusti ● ostre čeljusti
Pijavke imajo v notranjosti sprednjega priseska kot britvice ostre čeljusti, pred ugrizom pa kožo gostitelja omrtvičijo. Mravlja svojih čeljusti ne uporablja le za grizenje. Pajek se bliskovito požene iz rova, s čeljustmi pograbi plen in vanj vbrizga strup. 2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku - ● čeljusti klešč, primeža
Površino matice zaščitimo s krpo, da je ne bomo poškodovali z grobimi čeljustmi klešč. Čeljusti primeža obložimo s krpo, da preprečimo razenje površine. ► prid. beseda + sam. beseda Ob prihodu na postajo se kabina odklopi z žice tako, da vzvod odpre kovinsko čeljust, s katero je gondola pritrjena na žico. Prebil se je do povsem zarjavele razpadajoče kripe, jo vešče zgrabil z jeklenimi čeljustmi svojega žerjava in jo naložil na tovornjak. zavorna čeljust
iz strojništva vsak od dveh vzvodov, ki s pritiskanjem na zavorne obloge omogoča zaviranje► prid. beseda + sam. beseda - ● štiribatne, šestbatne zavorne čeljusti
Dirkalni avtomobil ima šestbatne zavorne čeljusti, medtem ko ima serijski avtomobil le dvobatne. Avtomobil je kar precej težak, kar seveda pomeni večjo obremenitev za zavorne čeljusti. čeljust se povesi komu - neformalno čeljust pade dol komu
- čeljust se pobesi komu
- STRNJENI PRIKAZ: čeljust se povesi/pobesi komu | čeljust pade dol komu
izraža, da je kdo zelo presenečen, začuden, razočaranMatic je spoznal, da ga je polomil. Mami se je užaljeno povesila čeljust. Prijateljici je padla čeljust dol, ko sem ji pritrdila, da je res. Ko je izvedela, da je osem let starejša od nje, se ji je pobesila čeljust. povesiti čeljust
izraziti, pokazati veliko začudenost, razočaranostPovesil je čeljust in z grozo izdavil: »Zakaj? Dragi gospod, le s čim sem se tebi ali tvoji dobri ženi zameril?« | EDNINA |
| imenovalnik | čeljust |
| rodilnik | čeljusti |
| dajalnik | čeljusti |
| tožilnik | čeljust |
| mestnik | pri čeljusti |
| orodnik | s čeljustjo |
| DVOJINA |
| imenovalnik | čeljusti |
| rodilnik | čeljusti |
| dajalnik | čeljustma tudi čeljustima |
| tožilnik | čeljusti |
| mestnik | pri čeljustih |
| orodnik | s čeljustma tudi s čeljustima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | čeljusti |
| rodilnik | čeljusti |
| dajalnik | čeljustim |
| tožilnik | čeljusti |
| mestnik | pri čeljustih |
| orodnik | s čeljustmi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | čeljust | čeljusti | čeljusti |
| rodilnik | čeljusti | čeljusti | čeljusti |
| dajalnik | čeljusti | čeljustma tudi čeljustima | čeljustim |
| tožilnik | čeljust | čeljusti | čeljusti |
| mestnik | pri čeljusti | pri čeljustih | pri čeljustih |
| orodnik | s čeljustjo | s čeljustma tudi s čeljustima | s čeljustmi |
| EDNINA |
| imenovalnik | čeljúst |
| rodilnik | čeljústi |
| dajalnik | čeljústi |
| tožilnik | čeljúst |
| mestnik | pri čeljústi |
| orodnik | s čeljústjo |
| DVOJINA |
| imenovalnik | čeljústi |
| rodilnik | čeljústi |
| dajalnik | čeljústma tudi čeljústima |
| tožilnik | čeljústi |
| mestnik | pri čeljústih |
| orodnik | s čeljústma tudi s čeljústima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | čeljústi |
| rodilnik | čeljústi |
| dajalnik | čeljústim |
| tožilnik | čeljústi |
| mestnik | pri čeljústih |
| orodnik | s čeljústmi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | čeljúst | čeljústi | čeljústi |
| rodilnik | čeljústi | čeljústi | čeljústi |
| dajalnik | čeljústi | čeljústma tudi čeljústima | čeljústim |
| tožilnik | čeljúst | čeljústi | čeljústi |
| mestnik | pri čeljústi | pri čeljústih | pri čeljústih |
| orodnik | s čeljústjo | s čeljústma tudi s čeljústima | s čeljústmi |
| EDNINA |
| imenovalnik | čeljȗst |
| rodilnik | čeljȗsti |
| dajalnik | čeljȗsti |
| tožilnik | čeljȗst |
| mestnik | pri čeljȗsti |
| orodnik | s čeljȗstjo |
| DVOJINA |
| imenovalnik | čeljȗsti |
| rodilnik | čeljȗsti |
| dajalnik | čeljȗstma tudi čeljȗstima |
| tožilnik | čeljȗsti |
| mestnik | pri čeljȗstih |
| orodnik | s čeljȗstma tudi s čeljȗstima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | čeljȗsti |
| rodilnik | čeljȗsti |
| dajalnik | čeljȗstim |
| tožilnik | čeljȗsti |
| mestnik | pri čeljȗstih |
| orodnik | s čeljȗstmi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | čeljȗst | čeljȗsti | čeljȗsti |
| rodilnik | čeljȗsti | čeljȗsti | čeljȗsti |
| dajalnik | čeljȗsti | čeljȗstma tudi čeljȗstima | čeljȗstim |
| tožilnik | čeljȗst | čeljȗsti | čeljȗsti |
| mestnik | pri čeljȗsti | pri čeljȗstih | pri čeljȗstih |
| orodnik | s čeljȗstjo | s čeljȗstma tudi s čeljȗstima | s čeljȗstmi |
čeljúst čeljústi[čeljúst] samostalnik ženskega spola1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celotaGovedo nima sekalcev in podočnikov, zobje spodnje čeljusti pri hranjenju drgnejo ob blazinico zgornje čeljusti in tako drobijo hrano.1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenjePijavke imajo v notranjosti sprednjega priseska kot britvice ostre čeljusti, pred ugrizom pa kožo gostitelja omrtvičijo. 2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenjePovršino matice zaščitimo s krpo, da je ne bomo poškodovali z grobimi čeljustmi klešč. zavorna čeljust
iz strojništva vsak od dveh vzvodov, ki s pritiskanjem na zavorne obloge omogoča zaviranjeDirkalni avtomobil ima šestbatne zavorne čeljusti, medtem ko ima serijski avtomobil le dvobatne. čeljust se povesi komu - neformalno čeljust pade dol komu
- čeljust se pobesi komu
- STRNJENI PRIKAZ: čeljust se povesi/pobesi komu | čeljust pade dol komu
izraža, da je kdo zelo presenečen, začuden, razočaranMatic je spoznal, da ga je polomil. Mami se je užaljeno povesila čeljust. povesiti čeljust
izraziti, pokazati veliko začudenost, razočaranostPovesil je čeljust in z grozo izdavil: »Zakaj? Dragi gospod, le s čim sem se tebi ali tvoji dobri ženi zameril?« = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + ↑usta - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 27. 11. 2024.
Dostopnost