gobcánje gobcánja[gopcánje] samostalnik srednjega spolaslabšalno govorjenje, navadno prekomerno, vsebinsko prazno► prid. beseda + sam. beseda Eno je prazno gobcanje, drugo so dejanja. Pričakujemo malce manj nepotrebnega gobcanja in kvalitetne, strokovno pripravljene argumente. | EDNINA |
| imenovalnik | gobcanje |
| rodilnik | gobcanja |
| dajalnik | gobcanju |
| tožilnik | gobcanje |
| mestnik | pri gobcanju |
| orodnik | z gobcanjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | gobcanji |
| rodilnik | gobcanj |
| dajalnik | gobcanjema |
| tožilnik | gobcanji |
| mestnik | pri gobcanjih |
| orodnik | z gobcanjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | gobcanja |
| rodilnik | gobcanj |
| dajalnik | gobcanjem |
| tožilnik | gobcanja |
| mestnik | pri gobcanjih |
| orodnik | z gobcanji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | gobcanje | gobcanji | gobcanja |
| rodilnik | gobcanja | gobcanj | gobcanj |
| dajalnik | gobcanju | gobcanjema | gobcanjem |
| tožilnik | gobcanje | gobcanji | gobcanja |
| mestnik | pri gobcanju | pri gobcanjih | pri gobcanjih |
| orodnik | z gobcanjem | z gobcanjema | z gobcanji |
| EDNINA |
| imenovalnik | gobcánje |
| rodilnik | gobcánja |
| dajalnik | gobcánju |
| tožilnik | gobcánje |
| mestnik | pri gobcánju |
| orodnik | z gobcánjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | gobcánji |
| rodilnik | gobcánj |
| dajalnik | gobcánjema |
| tožilnik | gobcánji |
| mestnik | pri gobcánjih |
| orodnik | z gobcánjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | gobcánja |
| rodilnik | gobcánj |
| dajalnik | gobcánjem |
| tožilnik | gobcánja |
| mestnik | pri gobcánjih |
| orodnik | z gobcánji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | gobcánje | gobcánji | gobcánja |
| rodilnik | gobcánja | gobcánj | gobcánj |
| dajalnik | gobcánju | gobcánjema | gobcánjem |
| tožilnik | gobcánje | gobcánji | gobcánja |
| mestnik | pri gobcánju | pri gobcánjih | pri gobcánjih |
| orodnik | z gobcánjem | z gobcánjema | z gobcánji |
| EDNINA |
| imenovalnik | gobcȃnje |
| rodilnik | gobcȃnja |
| dajalnik | gobcȃnju |
| tožilnik | gobcȃnje |
| mestnik | pri gobcȃnju |
| orodnik | z gobcȃnjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | gobcȃnji |
| rodilnik | gobcȃnj |
| dajalnik | gobcȃnjema |
| tožilnik | gobcȃnji |
| mestnik | pri gobcȃnjih |
| orodnik | z gobcȃnjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | gobcȃnja |
| rodilnik | gobcȃnj |
| dajalnik | gobcȃnjem |
| tožilnik | gobcȃnja |
| mestnik | pri gobcȃnjih |
| orodnik | z gobcȃnji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | gobcȃnje | gobcȃnji | gobcȃnja |
| rodilnik | gobcȃnja | gobcȃnj | gobcȃnj |
| dajalnik | gobcȃnju | gobcȃnjema | gobcȃnjem |
| tožilnik | gobcȃnje | gobcȃnji | gobcȃnja |
| mestnik | pri gobcȃnju | pri gobcȃnjih | pri gobcȃnjih |
| orodnik | z gobcȃnjem | z gobcȃnjema | z gobcȃnji |
gobcánje gobcánja[gopcánje] samostalnik srednjega spolaslabšalno govorjenje, navadno prekomerno, vsebinsko praznoEno je prazno gobcanje, drugo so dejanja. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 28. 11. 2024.
Dostopnost