gobezdáč gobezdáča[gobezdáč] samostalnik moškega spolaslabšalno kdor (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno► prid. beseda + sam. beseda Kar ni uspelo resnemu ekonomistu, bo tem bolj zagotovo spodletelo tem amaterskim gobezdačem, ki so sedaj na vrsti, da pokažejo, kaj znajo. ► sam. beseda v imenovalniku + glag. V času informacijske dobe prosperirajo gobezdači, ki znajo samo leporečiti in nič konkretnega narediti. | EDNINA |
| imenovalnik | gobezdač |
| rodilnik | gobezdača |
| dajalnik | gobezdaču |
| tožilnik | gobezdača |
| mestnik | pri gobezdaču |
| orodnik | z gobezdačem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | gobezdača |
| rodilnik | gobezdačev |
| dajalnik | gobezdačema |
| tožilnik | gobezdača |
| mestnik | pri gobezdačih |
| orodnik | z gobezdačema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | gobezdači |
| rodilnik | gobezdačev |
| dajalnik | gobezdačem |
| tožilnik | gobezdače |
| mestnik | pri gobezdačih |
| orodnik | z gobezdači |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | gobezdač | gobezdača | gobezdači |
| rodilnik | gobezdača | gobezdačev | gobezdačev |
| dajalnik | gobezdaču | gobezdačema | gobezdačem |
| tožilnik | gobezdača | gobezdača | gobezdače |
| mestnik | pri gobezdaču | pri gobezdačih | pri gobezdačih |
| orodnik | z gobezdačem | z gobezdačema | z gobezdači |
| EDNINA |
| imenovalnik | gobezdáč |
| rodilnik | gobezdáča |
| dajalnik | gobezdáču |
| tožilnik | gobezdáča |
| mestnik | pri gobezdáču |
| orodnik | z gobezdáčem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | gobezdáča |
| rodilnik | gobezdáčev |
| dajalnik | gobezdáčema |
| tožilnik | gobezdáča |
| mestnik | pri gobezdáčih |
| orodnik | z gobezdáčema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | gobezdáči |
| rodilnik | gobezdáčev |
| dajalnik | gobezdáčem |
| tožilnik | gobezdáče |
| mestnik | pri gobezdáčih |
| orodnik | z gobezdáči |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | gobezdáč | gobezdáča | gobezdáči |
| rodilnik | gobezdáča | gobezdáčev | gobezdáčev |
| dajalnik | gobezdáču | gobezdáčema | gobezdáčem |
| tožilnik | gobezdáča | gobezdáča | gobezdáče |
| mestnik | pri gobezdáču | pri gobezdáčih | pri gobezdáčih |
| orodnik | z gobezdáčem | z gobezdáčema | z gobezdáči |
| EDNINA |
| imenovalnik | gobezdáč |
| rodilnik | gobezdáča |
| dajalnik | gobezdáču |
| tožilnik | gobezdáča |
| mestnik | pri gobezdáču |
| orodnik | z gobezdáčem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | gobezdáča |
| rodilnik | gobezdáčev tudi gobezdȃčev |
| dajalnik | gobezdáčema |
| tožilnik | gobezdáča |
| mestnik | pri gobezdáčih tudi pri gobezdȃčih |
| orodnik | z gobezdáčema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | gobezdáči |
| rodilnik | gobezdáčev tudi gobezdȃčev |
| dajalnik | gobezdáčem |
| tožilnik | gobezdáče |
| mestnik | pri gobezdáčih tudi pri gobezdȃčih |
| orodnik | z gobezdáči tudi z gobezdȃči |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | gobezdáč | gobezdáča | gobezdáči |
| rodilnik | gobezdáča | gobezdáčev tudi gobezdȃčev | gobezdáčev tudi gobezdȃčev |
| dajalnik | gobezdáču | gobezdáčema | gobezdáčem |
| tožilnik | gobezdáča | gobezdáča | gobezdáče |
| mestnik | pri gobezdáču | pri gobezdáčih tudi pri gobezdȃčih | pri gobezdáčih tudi pri gobezdȃčih |
| orodnik | z gobezdáčem | z gobezdáčema | z gobezdáči tudi z gobezdȃči |
gobezdáč gobezdáča[gobezdáč] samostalnik moškega spolaslabšalno kdor (rad) veliko govori, navadno vsebinsko praznoKar ni uspelo resnemu ekonomistu, bo tem bolj zagotovo spodletelo tem amaterskim gobezdačem, ki so sedaj na vrsti, da pokažejo, kaj znajo. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 28. 11. 2024.
Dostopnost