gobezdálo gobezdála[gobezdálo] samostalnik srednjega spola1. slabšalno kdor (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno► prid. beseda + sam. beseda Je eno veliko gobezdalo in samo provokator. V političnem prostoru je že dolgo pojem nevarnega, predvsem pa nesprejemljivega političnega gobezdala. Označil ga je kot gobezdalo velikih kapitalskih mogotcev, ki so ga v veliki meri podpirali. 2. slabšalno usta Preden je odprl svoje gobezdalo, ga je zmotil hrup izza šanka.
| EDNINA |
| imenovalnik | gobezdalo |
| rodilnik | gobezdala |
| dajalnik | gobezdalu |
| tožilnik | gobezdalo |
| mestnik | pri gobezdalu |
| orodnik | z gobezdalom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | gobezdali |
| rodilnik | gobezdal |
| dajalnik | gobezdaloma |
| tožilnik | gobezdali |
| mestnik | pri gobezdalih |
| orodnik | z gobezdaloma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | gobezdala |
| rodilnik | gobezdal |
| dajalnik | gobezdalom |
| tožilnik | gobezdala |
| mestnik | pri gobezdalih |
| orodnik | z gobezdali |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | gobezdalo | gobezdali | gobezdala |
| rodilnik | gobezdala | gobezdal | gobezdal |
| dajalnik | gobezdalu | gobezdaloma | gobezdalom |
| tožilnik | gobezdalo | gobezdali | gobezdala |
| mestnik | pri gobezdalu | pri gobezdalih | pri gobezdalih |
| orodnik | z gobezdalom | z gobezdaloma | z gobezdali |
| EDNINA |
| imenovalnik | gobezdálo |
| rodilnik | gobezdála |
| dajalnik | gobezdálu |
| tožilnik | gobezdálo |
| mestnik | pri gobezdálu |
| orodnik | z gobezdálom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | gobezdáli |
| rodilnik | gobezdál |
| dajalnik | gobezdáloma |
| tožilnik | gobezdáli |
| mestnik | pri gobezdálih |
| orodnik | z gobezdáloma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | gobezdála |
| rodilnik | gobezdál |
| dajalnik | gobezdálom |
| tožilnik | gobezdála |
| mestnik | pri gobezdálih |
| orodnik | z gobezdáli |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | gobezdálo | gobezdáli | gobezdála |
| rodilnik | gobezdála | gobezdál | gobezdál |
| dajalnik | gobezdálu | gobezdáloma | gobezdálom |
| tožilnik | gobezdálo | gobezdáli | gobezdála |
| mestnik | pri gobezdálu | pri gobezdálih | pri gobezdálih |
| orodnik | z gobezdálom | z gobezdáloma | z gobezdáli |
| EDNINA |
| imenovalnik | gobezdálo |
| rodilnik | gobezdála |
| dajalnik | gobezdálu |
| tožilnik | gobezdálo |
| mestnik | pri gobezdálu |
| orodnik | z gobezdálom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | gobezdáli in gobezdȃli |
| rodilnik | gobezdȃl |
| dajalnik | gobezdáloma in gobezdȃloma |
| tožilnik | gobezdáli in gobezdȃli |
| mestnik | pri gobezdȃlih |
| orodnik | z gobezdáloma in z gobezdȃloma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | gobezdȃla |
| rodilnik | gobezdȃl |
| dajalnik | gobezdȃlom |
| tožilnik | gobezdȃla |
| mestnik | pri gobezdȃlih |
| orodnik | z gobezdȃli |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | gobezdálo | gobezdáli in gobezdȃli | gobezdȃla |
| rodilnik | gobezdála | gobezdȃl | gobezdȃl |
| dajalnik | gobezdálu | gobezdáloma in gobezdȃloma | gobezdȃlom |
| tožilnik | gobezdálo | gobezdáli in gobezdȃli | gobezdȃla |
| mestnik | pri gobezdálu | pri gobezdȃlih | pri gobezdȃlih |
| orodnik | z gobezdálom | z gobezdáloma in z gobezdȃloma | z gobezdȃli |
gobezdálo gobezdála[gobezdálo] samostalnik srednjega spola1. slabšalno kdor (rad) veliko govori, navadno vsebinsko praznoJe eno veliko gobezdalo in samo provokator. 2. slabšalno usta Preden je odprl svoje gobezdalo, ga je zmotil hrup izza šanka. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 24. 11. 2024.
Dostopnost