gobezdánje gobezdánja[gobezdánje] samostalnik srednjega spolaslabšalno govorjenje, navadno prekomerno, vsebinsko prazno► prid. beseda + sam. beseda Prirojeno ti je osladno gobezdanje in neomejeno obljubljanje stvari, ki jih ljudje radi slišijo. Štejejo samo dejanja, ne pa gobezdanje. Le še od daleč mi je nekaj dopovedoval, da me bo že še dobil, potem pa mu je še za gobezdanje zmanjkalo poguma. V opisovanju svojih zgodb niti enkrat ne zaide v gobezdanje. EDNINA |
imenovalnik | gobezdanje |
rodilnik | gobezdanja |
dajalnik | gobezdanju |
tožilnik | gobezdanje |
mestnik | pri gobezdanju |
orodnik | z gobezdanjem |
DVOJINA |
imenovalnik | gobezdanji |
rodilnik | gobezdanj |
dajalnik | gobezdanjema |
tožilnik | gobezdanji |
mestnik | pri gobezdanjih |
orodnik | z gobezdanjema |
MNOŽINA |
imenovalnik | gobezdanja |
rodilnik | gobezdanj |
dajalnik | gobezdanjem |
tožilnik | gobezdanja |
mestnik | pri gobezdanjih |
orodnik | z gobezdanji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | gobezdanje | gobezdanji | gobezdanja |
rodilnik | gobezdanja | gobezdanj | gobezdanj |
dajalnik | gobezdanju | gobezdanjema | gobezdanjem |
tožilnik | gobezdanje | gobezdanji | gobezdanja |
mestnik | pri gobezdanju | pri gobezdanjih | pri gobezdanjih |
orodnik | z gobezdanjem | z gobezdanjema | z gobezdanji |
EDNINA |
imenovalnik | gobezdánje |
rodilnik | gobezdánja |
dajalnik | gobezdánju |
tožilnik | gobezdánje |
mestnik | pri gobezdánju |
orodnik | z gobezdánjem |
DVOJINA |
imenovalnik | gobezdánji |
rodilnik | gobezdánj |
dajalnik | gobezdánjema |
tožilnik | gobezdánji |
mestnik | pri gobezdánjih |
orodnik | z gobezdánjema |
MNOŽINA |
imenovalnik | gobezdánja |
rodilnik | gobezdánj |
dajalnik | gobezdánjem |
tožilnik | gobezdánja |
mestnik | pri gobezdánjih |
orodnik | z gobezdánji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | gobezdánje | gobezdánji | gobezdánja |
rodilnik | gobezdánja | gobezdánj | gobezdánj |
dajalnik | gobezdánju | gobezdánjema | gobezdánjem |
tožilnik | gobezdánje | gobezdánji | gobezdánja |
mestnik | pri gobezdánju | pri gobezdánjih | pri gobezdánjih |
orodnik | z gobezdánjem | z gobezdánjema | z gobezdánji |
EDNINA |
imenovalnik | gobezdȃnje |
rodilnik | gobezdȃnja |
dajalnik | gobezdȃnju |
tožilnik | gobezdȃnje |
mestnik | pri gobezdȃnju |
orodnik | z gobezdȃnjem |
DVOJINA |
imenovalnik | gobezdȃnji |
rodilnik | gobezdȃnj |
dajalnik | gobezdȃnjema |
tožilnik | gobezdȃnji |
mestnik | pri gobezdȃnjih |
orodnik | z gobezdȃnjema |
MNOŽINA |
imenovalnik | gobezdȃnja |
rodilnik | gobezdȃnj |
dajalnik | gobezdȃnjem |
tožilnik | gobezdȃnja |
mestnik | pri gobezdȃnjih |
orodnik | z gobezdȃnji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | gobezdȃnje | gobezdȃnji | gobezdȃnja |
rodilnik | gobezdȃnja | gobezdȃnj | gobezdȃnj |
dajalnik | gobezdȃnju | gobezdȃnjema | gobezdȃnjem |
tožilnik | gobezdȃnje | gobezdȃnji | gobezdȃnja |
mestnik | pri gobezdȃnju | pri gobezdȃnjih | pri gobezdȃnjih |
orodnik | z gobezdȃnjem | z gobezdȃnjema | z gobezdȃnji |
gobezdánje gobezdánja[gobezdánje] samostalnik srednjega spolaslabšalno govorjenje, navadno prekomerno, vsebinsko praznoPrirojeno ti je osladno gobezdanje in neomejeno obljubljanje stvari, ki jih ljudje radi slišijo. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 24. 11. 2024.