1. likovna tehnika, pri kateri se podobe, vzorce vrezuje v tršo podlago, navadno leseno, kovinsko, kamnito► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Dela enega največjih svetovnih mojstrov gravure, ki je delal v Celju, hranijo najpomembnejši evropski muzeji. ► sam. beseda + v + sam. beseda v tožilniku Poleg gravure v les so predvsem za dražje publikacije uporabljali litografijo in akvatinto. Rimljani so bili mojstri v graviranju žlahtnih kamnov. Poznali so dve vrsti gravure: vdolben vzorec za pečate in izbočen relief za kamenje.
1.1. likovno delo, ki nastane z uporabo te tehnike► prid. beseda + sam. beseda Prvotne gravure so večkrat popravljali ter barvali in risali čez prvotne slikarije. S primerjavo stilov in tehnik so ugotovili, da so najstarejše gravure iz saharske mlajše kamene dobe stare 9000 let. Z zemljevidi in starimi gravurami okrašeni prostor je opremljen z izbranim pohištvom.
2. kar nastane z vrezovanjem črk, podob v tršo podlago► prid. beseda + sam. beseda Na pohištvenem sejmu predstavljamo z laserskimi gravurami oplemenitena barvna stekla in zrcala drsnih vrat. Vojaki so vžigalnikom z različnimi gravurami dajali svoj pečat. ► sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku Absolutna zmagovalca na 20 kilometrov sta dobila dragocen prstan z gravuro bloškega smučarja.
- ● laserska gravura
EDNINA | |
imenovalnik | gravura |
rodilnik | gravure |
dajalnik | gravuri |
tožilnik | gravuro |
mestnik | pri gravuri |
orodnik | z gravuro |
DVOJINA | |
imenovalnik | gravuri |
rodilnik | gravur |
dajalnik | gravurama |
tožilnik | gravuri |
mestnik | pri gravurah |
orodnik | z gravurama |
MNOŽINA | |
imenovalnik | gravure |
rodilnik | gravur |
dajalnik | gravuram |
tožilnik | gravure |
mestnik | pri gravurah |
orodnik | z gravurami |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | gravura | gravuri | gravure |
rodilnik | gravure | gravur | gravur |
dajalnik | gravuri | gravurama | gravuram |
tožilnik | gravuro | gravuri | gravure |
mestnik | pri gravuri | pri gravurah | pri gravurah |
orodnik | z gravuro | z gravurama | z gravurami |
EDNINA | |
imenovalnik | gravúra |
rodilnik | gravúre |
dajalnik | gravúri |
tožilnik | gravúro |
mestnik | pri gravúri |
orodnik | z gravúro |
DVOJINA | |
imenovalnik | gravúri |
rodilnik | gravúr |
dajalnik | gravúrama |
tožilnik | gravúri |
mestnik | pri gravúrah |
orodnik | z gravúrama |
MNOŽINA | |
imenovalnik | gravúre |
rodilnik | gravúr |
dajalnik | gravúram |
tožilnik | gravúre |
mestnik | pri gravúrah |
orodnik | z gravúrami |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | gravúra | gravúri | gravúre |
rodilnik | gravúre | gravúr | gravúr |
dajalnik | gravúri | gravúrama | gravúram |
tožilnik | gravúro | gravúri | gravúre |
mestnik | pri gravúri | pri gravúrah | pri gravúrah |
orodnik | z gravúro | z gravúrama | z gravúrami |
EDNINA | |
imenovalnik | gravȗra |
rodilnik | gravȗre |
dajalnik | gravȗri |
tožilnik | gravȗro |
mestnik | pri gravȗri |
orodnik | z gravȗro |
DVOJINA | |
imenovalnik | gravȗri |
rodilnik | gravȗr |
dajalnik | gravȗrama |
tožilnik | gravȗri |
mestnik | pri gravȗrah |
orodnik | z gravȗrama |
MNOŽINA | |
imenovalnik | gravȗre |
rodilnik | gravȗr |
dajalnik | gravȗram |
tožilnik | gravȗre |
mestnik | pri gravȗrah |
orodnik | z gravȗrami |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | gravȗra | gravȗri | gravȗre |
rodilnik | gravȗre | gravȗr | gravȗr |
dajalnik | gravȗri | gravȗrama | gravȗram |
tožilnik | gravȗro | gravȗri | gravȗre |
mestnik | pri gravȗri | pri gravȗrah | pri gravȗrah |
orodnik | z gravȗro | z gravȗrama | z gravȗrami |
1. likovna tehnika, pri kateri se podobe, vzorce vrezuje v tršo podlago, navadno leseno, kovinsko, kamnitoDela enega največjih svetovnih mojstrov gravure, ki je delal v Celju, hranijo najpomembnejši evropski muzeji.
1.1. likovno delo, ki nastane z uporabo te tehnikePrvotne gravure so večkrat popravljali ter barvali in risali čez prvotne slikarije.
2. kar nastane z vrezovanjem črk, podob v tršo podlagoNa pohištvenem sejmu predstavljamo z laserskimi gravurami oplemenitena barvna stekla in zrcala drsnih vrat.