karabín karabína[karabín] samostalnik moškega spolamanj formalno zanki podoben navadno kovinski pripomoček z vzmetnim zapiralom za vpenjanjeS karabini se je pripel na padalo, malce počakal in stekel po pobočju. Reševalec se po znaku operaterja v helikopterju vpne v karabin jeklenice in spleza na sanko helikopterja. Karabina nam omogočata, da gugalnico preprosto snamemo. | EDNINA |
| imenovalnik | karabin |
| rodilnik | karabina |
| dajalnik | karabinu |
| tožilnik | karabin |
| mestnik | pri karabinu |
| orodnik | s karabinom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | karabina |
| rodilnik | karabinov |
| dajalnik | karabinoma |
| tožilnik | karabina |
| mestnik | pri karabinih |
| orodnik | s karabinoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | karabini |
| rodilnik | karabinov |
| dajalnik | karabinom |
| tožilnik | karabine |
| mestnik | pri karabinih |
| orodnik | s karabini |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | karabin | karabina | karabini |
| rodilnik | karabina | karabinov | karabinov |
| dajalnik | karabinu | karabinoma | karabinom |
| tožilnik | karabin | karabina | karabine |
| mestnik | pri karabinu | pri karabinih | pri karabinih |
| orodnik | s karabinom | s karabinoma | s karabini |
| EDNINA |
| imenovalnik | karabín |
| rodilnik | karabína |
| dajalnik | karabínu |
| tožilnik | karabín |
| mestnik | pri karabínu |
| orodnik | s karabínom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | karabína |
| rodilnik | karabínov |
| dajalnik | karabínoma |
| tožilnik | karabína |
| mestnik | pri karabínih |
| orodnik | s karabínoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | karabíni |
| rodilnik | karabínov |
| dajalnik | karabínom |
| tožilnik | karabíne |
| mestnik | pri karabínih |
| orodnik | s karabíni |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | karabín | karabína | karabíni |
| rodilnik | karabína | karabínov | karabínov |
| dajalnik | karabínu | karabínoma | karabínom |
| tožilnik | karabín | karabína | karabíne |
| mestnik | pri karabínu | pri karabínih | pri karabínih |
| orodnik | s karabínom | s karabínoma | s karabíni |
| EDNINA |
| imenovalnik | karabȋn |
| rodilnik | karabȋna |
| dajalnik | karabȋnu |
| tožilnik | karabȋn |
| mestnik | pri karabȋnu |
| orodnik | s karabȋnom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | karabȋna |
| rodilnik | karabȋnov |
| dajalnik | karabȋnoma |
| tožilnik | karabȋna |
| mestnik | pri karabȋnih |
| orodnik | s karabȋnoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | karabȋni |
| rodilnik | karabȋnov |
| dajalnik | karabȋnom |
| tožilnik | karabȋne |
| mestnik | pri karabȋnih |
| orodnik | s karabȋni |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | karabȋn | karabȋna | karabȋni |
| rodilnik | karabȋna | karabȋnov | karabȋnov |
| dajalnik | karabȋnu | karabȋnoma | karabȋnom |
| tožilnik | karabȋn | karabȋna | karabȋne |
| mestnik | pri karabȋnu | pri karabȋnih | pri karabȋnih |
| orodnik | s karabȋnom | s karabȋnoma | s karabȋni |
karabín karabína[karabín] samostalnik moškega spolamanj formalno zanki podoben navadno kovinski pripomoček z vzmetnim zapiralom za vpenjanjeS karabini se je pripel na padalo, malce počakal in stekel po pobočju. prevzeto in prilagojeno iz nem. Karabinerhaken, iz Karabiner ‛karabinka’ + Haken ‛kavelj’ - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 17. 12. 2024.
Dostopnost