kárving kárvinga; tudi carving[kárvink kárvinga] samostalnik moškega spola1. smučanje s smučmi, ki imajo poudarjen stranski lok in omogočajo lažje zavijanje, večjo vodljivost► sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku Več je poškodb križnih vezi pri smučarjih, ki uporabljajo smuči za karving, a tehnike ne obvladajo dovolj. ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Kdor se želi naučiti smučati, mu priporočam šolo karvinga. Bistvo karvinga je smučanje po robnikih. Je eden najboljših svetovnih sinhronih smučarjev in trikratni državni prvak v karvingu. 2. kot pridevnik ki je v zvezi s karvingom 1.► sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda - ● karving smuči, smučke ● karving tehnika
Poučevanje ekstremnih karving zavojev privablja vse več mladih smučarjev in deskarjev. Glede na način vožnje in teren ločimo dva osnovna tipa karving smuči. | EDNINA |
| imenovalnik | karving |
| rodilnik | karvinga |
| dajalnik | karvingu |
| tožilnik | karving |
| mestnik | pri karvingu |
| orodnik | s karvingom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | karvinga |
| rodilnik | karvingov |
| dajalnik | karvingoma |
| tožilnik | karvinga |
| mestnik | pri karvingih |
| orodnik | s karvingoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | karvingi |
| rodilnik | karvingov |
| dajalnik | karvingom |
| tožilnik | karvinge |
| mestnik | pri karvingih |
| orodnik | s karvingi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | karving | karvinga | karvingi |
| rodilnik | karvinga | karvingov | karvingov |
| dajalnik | karvingu | karvingoma | karvingom |
| tožilnik | karving | karvinga | karvinge |
| mestnik | pri karvingu | pri karvingih | pri karvingih |
| orodnik | s karvingom | s karvingoma | s karvingi |
| EDNINA |
| imenovalnik | kárving |
| rodilnik | kárvinga |
| dajalnik | kárvingu |
| tožilnik | kárving |
| mestnik | pri kárvingu |
| orodnik | s kárvingom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | kárvinga |
| rodilnik | kárvingov |
| dajalnik | kárvingoma |
| tožilnik | kárvinga |
| mestnik | pri kárvingih |
| orodnik | s kárvingoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | kárvingi |
| rodilnik | kárvingov |
| dajalnik | kárvingom |
| tožilnik | kárvinge |
| mestnik | pri kárvingih |
| orodnik | s kárvingi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | kárving | kárvinga | kárvingi |
| rodilnik | kárvinga | kárvingov | kárvingov |
| dajalnik | kárvingu | kárvingoma | kárvingom |
| tožilnik | kárving | kárvinga | kárvinge |
| mestnik | pri kárvingu | pri kárvingih | pri kárvingih |
| orodnik | s kárvingom | s kárvingoma | s kárvingi |
| EDNINA |
| imenovalnik | kȃrving |
| rodilnik | kȃrvinga |
| dajalnik | kȃrvingu |
| tožilnik | kȃrving |
| mestnik | pri kȃrvingu |
| orodnik | s kȃrvingom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | kȃrvinga |
| rodilnik | kȃrvingov |
| dajalnik | kȃrvingoma |
| tožilnik | kȃrvinga |
| mestnik | pri kȃrvingih |
| orodnik | s kȃrvingoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | kȃrvingi |
| rodilnik | kȃrvingov |
| dajalnik | kȃrvingom |
| tožilnik | kȃrvinge |
| mestnik | pri kȃrvingih |
| orodnik | s kȃrvingi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | kȃrving | kȃrvinga | kȃrvingi |
| rodilnik | kȃrvinga | kȃrvingov | kȃrvingov |
| dajalnik | kȃrvingu | kȃrvingoma | kȃrvingom |
| tožilnik | kȃrving | kȃrvinga | kȃrvinge |
| mestnik | pri kȃrvingu | pri kȃrvingih | pri kȃrvingih |
| orodnik | s kȃrvingom | s kȃrvingoma | s kȃrvingi |
kárving kárvinga; tudi carving[kárvink kárvinga] samostalnik moškega spola1. smučanje s smučmi, ki imajo poudarjen stranski lok in omogočajo lažje zavijanje, večjo vodljivostVeč je poškodb križnih vezi pri smučarjih, ki uporabljajo smuči za karving, a tehnike ne obvladajo dovolj. 2. kot pridevnik ki je v zvezi s karvingom 1.Poučevanje ekstremnih karving zavojev privablja vse več mladih smučarjev in deskarjev. Slovenski pravopis 2001 (§ 498) pri besednih zvezah tipa buča hokaido : hokaido buča, ki se lahko pišejo v zamenjanem besednem redu, priporoča rabo zveze z desnim prilastkom (buča hokaido). eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 27. 11. 2024.
Dostopnost