leporéčenje leporéčenja[leporéčenje] samostalnik srednjega spolaekspresivno lepo, izbrano govorjenje, navadno vsebinsko prazno► prid. beseda + sam. beseda Odlikujejo jih skrbna analiza virov in jasne, dobro argumentirane teze, ki se ne zatekajo v odvečno leporečenje. Pretirano leporečenje bo naletelo na odpor. Navadno govori s pridihom pristne jeze in brez leporečenja. Glavni vtis je, da gre za veliko leporečenja in malo dejanj. | EDNINA |
| imenovalnik | leporečenje |
| rodilnik | leporečenja |
| dajalnik | leporečenju |
| tožilnik | leporečenje |
| mestnik | pri leporečenju |
| orodnik | z leporečenjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporečenji |
| rodilnik | leporečenj |
| dajalnik | leporečenjema |
| tožilnik | leporečenji |
| mestnik | pri leporečenjih |
| orodnik | z leporečenjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporečenja |
| rodilnik | leporečenj |
| dajalnik | leporečenjem |
| tožilnik | leporečenja |
| mestnik | pri leporečenjih |
| orodnik | z leporečenji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporečenje | leporečenji | leporečenja |
| rodilnik | leporečenja | leporečenj | leporečenj |
| dajalnik | leporečenju | leporečenjema | leporečenjem |
| tožilnik | leporečenje | leporečenji | leporečenja |
| mestnik | pri leporečenju | pri leporečenjih | pri leporečenjih |
| orodnik | z leporečenjem | z leporečenjema | z leporečenji |
| EDNINA |
| imenovalnik | leporéčenje |
| rodilnik | leporéčenja |
| dajalnik | leporéčenju |
| tožilnik | leporéčenje |
| mestnik | pri leporéčenju |
| orodnik | z leporéčenjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporéčenji |
| rodilnik | leporéčenj |
| dajalnik | leporéčenjema |
| tožilnik | leporéčenji |
| mestnik | pri leporéčenjih |
| orodnik | z leporéčenjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporéčenja |
| rodilnik | leporéčenj |
| dajalnik | leporéčenjem |
| tožilnik | leporéčenja |
| mestnik | pri leporéčenjih |
| orodnik | z leporéčenji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporéčenje | leporéčenji | leporéčenja |
| rodilnik | leporéčenja | leporéčenj | leporéčenj |
| dajalnik | leporéčenju | leporéčenjema | leporéčenjem |
| tožilnik | leporéčenje | leporéčenji | leporéčenja |
| mestnik | pri leporéčenju | pri leporéčenjih | pri leporéčenjih |
| orodnik | z leporéčenjem | z leporéčenjema | z leporéčenji |
| EDNINA |
| imenovalnik | leporẹ́čenje |
| rodilnik | leporẹ́čenja |
| dajalnik | leporẹ́čenju |
| tožilnik | leporẹ́čenje |
| mestnik | pri leporẹ́čenju |
| orodnik | z leporẹ́čenjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporẹ́čenji in leporẹ̑čenji |
| rodilnik | leporẹ̑čenj |
| dajalnik | leporẹ́čenjema in leporẹ̑čenjema |
| tožilnik | leporẹ́čenji in leporẹ̑čenji |
| mestnik | pri leporẹ̑čenjih |
| orodnik | z leporẹ́čenjema in z leporẹ̑čenjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čenja |
| rodilnik | leporẹ̑čenj |
| dajalnik | leporẹ̑čenjem |
| tožilnik | leporẹ̑čenja |
| mestnik | pri leporẹ̑čenjih |
| orodnik | z leporẹ̑čenji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ́čenje | leporẹ́čenji in leporẹ̑čenji | leporẹ̑čenja |
| rodilnik | leporẹ́čenja | leporẹ̑čenj | leporẹ̑čenj |
| dajalnik | leporẹ́čenju | leporẹ́čenjema in leporẹ̑čenjema | leporẹ̑čenjem |
| tožilnik | leporẹ́čenje | leporẹ́čenji in leporẹ̑čenji | leporẹ̑čenja |
| mestnik | pri leporẹ́čenju | pri leporẹ̑čenjih | pri leporẹ̑čenjih |
| orodnik | z leporẹ́čenjem | z leporẹ́čenjema in z leporẹ̑čenjema | z leporẹ̑čenji |
| EDNINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čenje |
| rodilnik | leporẹ̑čenja |
| dajalnik | leporẹ̑čenju |
| tožilnik | leporẹ̑čenje |
| mestnik | pri leporẹ̑čenju |
| orodnik | z leporẹ̑čenjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čenji |
| rodilnik | leporẹ̑čenj |
| dajalnik | leporẹ̑čenjema |
| tožilnik | leporẹ̑čenji |
| mestnik | pri leporẹ̑čenjih |
| orodnik | z leporẹ̑čenjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čenja |
| rodilnik | leporẹ̑čenj |
| dajalnik | leporẹ̑čenjem |
| tožilnik | leporẹ̑čenja |
| mestnik | pri leporẹ̑čenjih |
| orodnik | z leporẹ̑čenji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čenje | leporẹ̑čenji | leporẹ̑čenja |
| rodilnik | leporẹ̑čenja | leporẹ̑čenj | leporẹ̑čenj |
| dajalnik | leporẹ̑čenju | leporẹ̑čenjema | leporẹ̑čenjem |
| tožilnik | leporẹ̑čenje | leporẹ̑čenji | leporẹ̑čenja |
| mestnik | pri leporẹ̑čenju | pri leporẹ̑čenjih | pri leporẹ̑čenjih |
| orodnik | z leporẹ̑čenjem | z leporẹ̑čenjema | z leporẹ̑čenji |
leporéčenje leporéčenja[leporéčenje] samostalnik srednjega spolaekspresivno lepo, izbrano govorjenje, navadno vsebinsko praznoOdlikujejo jih skrbna analiza virov in jasne, dobro argumentirane teze, ki se ne zatekajo v odvečno leporečenje. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 4. 12. 2024.
Dostopnost