Tiskanje
leporéčiti leporéčim [ leporéčiti ] ekspresivno lepo, izbrano govoriti, navadno vsebinsko prazno ► sam. beseda v imenovalniku + glag. Samo leporeči , noče konfliktov, noče odgovornosti. Državnemu zboru je predlagal, naj bodo sklepi bolj konkretni in obvezujoči in naj vlada neha leporečiti . Medtem ko najvišji predstavniki države leporečijo o varstvu narave in okolja, ogrožene živalske vrste še naprej izumirajo. Niso znali leporečiti , so pa znali ukrepati.
sedanjik EDNINA 1. oseba leporečim 2. oseba leporečiš 3. oseba leporeči
DVOJINA 1. oseba leporečiva 2. oseba leporečita 3. oseba leporečita
MNOŽINA 1. oseba leporečimo 2. oseba leporečite 3. oseba leporečijo
EDNINA DVOJINA MNOŽINA 1. oseba leporečim leporečiva leporečimo 2. oseba leporečiš leporečita leporečite 3. oseba leporeči leporečita leporečijo
velelnik EDNINA 1. oseba 2. oseba leporeči
DVOJINA 1. oseba leporečiva 2. oseba leporečita
MNOŽINA 1. oseba leporečimo 2. oseba leporečite
EDNINA DVOJINA MNOŽINA 1. oseba leporečiva leporečimo 2. oseba leporeči leporečita leporečite
EDNINA moški spol leporečil ženski spol leporečila srednji spol leporečilo
DVOJINA moški spol leporečila ženski spol leporečili srednji spol leporečili
MNOŽINA moški spol leporečili ženski spol leporečile srednji spol leporečila
EDNINA DVOJINA MNOŽINA moški spol leporečil leporečila leporečili ženski spol leporečila leporečili leporečile srednji spol leporečilo leporečili leporečila
EDNINA imenovalnik leporečen rodilnik leporečenega dajalnik leporečenemu tožilnik leporečen leporečenega mestnik pri leporečenem orodnik z leporečenim
DVOJINA imenovalnik leporečena rodilnik leporečenih dajalnik leporečenima tožilnik leporečena mestnik pri leporečenih orodnik z leporečenima
MNOŽINA imenovalnik leporečeni rodilnik leporečenih dajalnik leporečenim tožilnik leporečene mestnik pri leporečenih orodnik z leporečenimi
EDNINA DVOJINA MNOŽINA imenovalnik leporečen leporečena leporečeni rodilnik leporečenega leporečenih leporečenih dajalnik leporečenemu leporečenima leporečenim tožilnik leporečen živo leporečenega leporečena leporečene mestnik pri leporečenem pri leporečenih pri leporečenih orodnik z leporečenim z leporečenima z leporečenimi
EDNINA imenovalnik leporečena rodilnik leporečene dajalnik leporečeni tožilnik leporečeno mestnik pri leporečeni orodnik z leporečeno
DVOJINA imenovalnik leporečeni rodilnik leporečenih dajalnik leporečenima tožilnik leporečeni mestnik pri leporečenih orodnik z leporečenjima
MNOŽINA imenovalnik leporečenje rodilnik leporečenjih dajalnik leporečenjim tožilnik leporečenje mestnik pri leporečenih orodnik z leporečenimi
EDNINA DVOJINA MNOŽINA imenovalnik leporečena leporečeni leporečenje rodilnik leporečene leporečenih leporečenjih dajalnik leporečeni leporečenima leporečenjim tožilnik leporečeno leporečeni leporečenje mestnik pri leporečeni pri leporečenih pri leporečenih orodnik z leporečeno z leporečenjima z leporečenimi
EDNINA imenovalnik leporečeno rodilnik leporečenega dajalnik leporečenemu tožilnik leporečeno mestnik pri leporečenem orodnik z leporečenim
DVOJINA imenovalnik leporečeni rodilnik leporečenih dajalnik leporečenima tožilnik leporečeni mestnik pri leporečenih orodnik z leporečenima
MNOŽINA imenovalnik leporečena rodilnik leporečenih dajalnik leporečenim tožilnik leporečena mestnik pri leporečenih orodnik z leporečenimi
EDNINA DVOJINA MNOŽINA imenovalnik leporečeno leporečeni leporečena rodilnik leporečenega leporečenih leporečenih dajalnik leporečenemu leporečenima leporečenim tožilnik leporečeno leporečeni leporečena mestnik pri leporečenem pri leporečenih pri leporečenih orodnik z leporečenim z leporečenima z leporečenimi
GLAGOLNIK EDNINA imenovalnik leporečenje rodilnik leporečenja dajalnik leporečenju tožilnik leporečenje mestnik pri leporečenju orodnik z leporečenjem
DVOJINA imenovalnik leporečenji rodilnik leporečenj dajalnik leporečenjema tožilnik leporečenji mestnik pri leporečenjih orodnik z leporečenjema
MNOŽINA imenovalnik leporečenja rodilnik leporečenj dajalnik leporečenjem tožilnik leporečenja mestnik pri leporečenjih orodnik z leporečenji
EDNINA DVOJINA MNOŽINA imenovalnik leporečenje leporečenji leporečenja rodilnik leporečenja leporečenj leporečenj dajalnik leporečenju leporečenjema leporečenjem tožilnik leporečenje leporečenji leporečenja mestnik pri leporečenju pri leporečenjih pri leporečenjih orodnik z leporečenjem z leporečenjema z leporečenji
sedanjik EDNINA 1. oseba leporéčim 2. oseba leporéčiš 3. oseba leporéči
DVOJINA 1. oseba leporéčiva 2. oseba leporéčita 3. oseba leporéčita
MNOŽINA 1. oseba leporéčimo 2. oseba leporéčite 3. oseba leporéčijo
EDNINA DVOJINA MNOŽINA 1. oseba leporéčim leporéčiva leporéčimo 2. oseba leporéčiš leporéčita leporéčite 3. oseba leporéči leporéčita leporéčijo
velelnik EDNINA 1. oseba 2. oseba leporéči
DVOJINA 1. oseba leporéčiva 2. oseba leporéčita
MNOŽINA 1. oseba leporéčimo 2. oseba leporéčite
EDNINA DVOJINA MNOŽINA 1. oseba leporéčiva leporéčimo 2. oseba leporéči leporéčita leporéčite
EDNINA moški spol leporéčil ženski spol leporéčila srednji spol leporéčilo
DVOJINA moški spol leporéčila ženski spol leporéčili srednji spol leporéčili
MNOŽINA moški spol leporéčili ženski spol leporéčile srednji spol leporéčila
EDNINA DVOJINA MNOŽINA moški spol leporéčil leporéčila leporéčili ženski spol leporéčila leporéčili leporéčile srednji spol leporéčilo leporéčili leporéčila
EDNINA imenovalnik leporéčen rodilnik leporéčenega dajalnik leporéčenemu tožilnik leporéčen leporéčenega mestnik pri leporéčenem orodnik z leporéčenim
DVOJINA imenovalnik leporéčena rodilnik leporéčenih dajalnik leporéčenima tožilnik leporéčena mestnik pri leporéčenih orodnik z leporéčenima
MNOŽINA imenovalnik leporéčeni rodilnik leporéčenih dajalnik leporéčenim tožilnik leporéčene mestnik pri leporéčenih orodnik z leporéčenimi
EDNINA DVOJINA MNOŽINA imenovalnik leporéčen leporéčena leporéčeni rodilnik leporéčenega leporéčenih leporéčenih dajalnik leporéčenemu leporéčenima leporéčenim tožilnik leporéčen živo leporéčenega leporéčena leporéčene mestnik pri leporéčenem pri leporéčenih pri leporéčenih orodnik z leporéčenim z leporéčenima z leporéčenimi
EDNINA imenovalnik leporéčena rodilnik leporéčene dajalnik leporéčeni tožilnik leporéčeno mestnik pri leporéčeni orodnik z leporéčeno
DVOJINA imenovalnik leporéčeni rodilnik leporéčenih dajalnik leporéčenima tožilnik leporéčeni mestnik pri leporéčenih orodnik z leporéčenjima
MNOŽINA imenovalnik leporéčenje rodilnik leporéčenjih dajalnik leporéčenjim tožilnik leporéčenje mestnik pri leporéčenih orodnik z leporéčenimi
EDNINA DVOJINA MNOŽINA imenovalnik leporéčena leporéčeni leporéčenje rodilnik leporéčene leporéčenih leporéčenjih dajalnik leporéčeni leporéčenima leporéčenjim tožilnik leporéčeno leporéčeni leporéčenje mestnik pri leporéčeni pri leporéčenih pri leporéčenih orodnik z leporéčeno z leporéčenjima z leporéčenimi
EDNINA imenovalnik leporéčeno rodilnik leporéčenega dajalnik leporéčenemu tožilnik leporéčeno mestnik pri leporéčenem orodnik z leporéčenim
DVOJINA imenovalnik leporéčeni rodilnik leporéčenih dajalnik leporéčenima tožilnik leporéčeni mestnik pri leporéčenih orodnik z leporéčenima
MNOŽINA imenovalnik leporéčena rodilnik leporéčenih dajalnik leporéčenim tožilnik leporéčena mestnik pri leporéčenih orodnik z leporéčenimi
EDNINA DVOJINA MNOŽINA imenovalnik leporéčeno leporéčeni leporéčena rodilnik leporéčenega leporéčenih leporéčenih dajalnik leporéčenemu leporéčenima leporéčenim tožilnik leporéčeno leporéčeni leporéčena mestnik pri leporéčenem pri leporéčenih pri leporéčenih orodnik z leporéčenim z leporéčenima z leporéčenimi
GLAGOLNIK EDNINA imenovalnik leporéčenje rodilnik leporéčenja dajalnik leporéčenju tožilnik leporéčenje mestnik pri leporéčenju orodnik z leporéčenjem
DVOJINA imenovalnik leporéčenji rodilnik leporéčenj dajalnik leporéčenjema tožilnik leporéčenji mestnik pri leporéčenjih orodnik z leporéčenjema
MNOŽINA imenovalnik leporéčenja rodilnik leporéčenj dajalnik leporéčenjem tožilnik leporéčenja mestnik pri leporéčenjih orodnik z leporéčenji
EDNINA DVOJINA MNOŽINA imenovalnik leporéčenje leporéčenji leporéčenja rodilnik leporéčenja leporéčenj leporéčenj dajalnik leporéčenju leporéčenjema leporéčenjem tožilnik leporéčenje leporéčenji leporéčenja mestnik pri leporéčenju pri leporéčenjih pri leporéčenjih orodnik z leporéčenjem z leporéčenjema z leporéčenji
sedanjik EDNINA 1. oseba leporẹ̑čim 2. oseba leporẹ̑čiš 3. oseba leporẹ̑či
DVOJINA 1. oseba leporẹ̑čiva 2. oseba leporẹ̑čita 3. oseba leporẹ̑čita
MNOŽINA 1. oseba leporẹ̑čimo 2. oseba leporẹ̑čite 3. oseba leporẹ̑čijo
EDNINA DVOJINA MNOŽINA 1. oseba leporẹ̑čim leporẹ̑čiva leporẹ̑čimo 2. oseba leporẹ̑čiš leporẹ̑čita leporẹ̑čite 3. oseba leporẹ̑či leporẹ̑čita leporẹ̑čijo
velelnik EDNINA 1. oseba 2. oseba leporẹ́či
DVOJINA 1. oseba leporẹ́čiva 2. oseba leporẹ́čita
MNOŽINA 1. oseba leporẹ́čimo 2. oseba leporẹ́čite
EDNINA DVOJINA MNOŽINA 1. oseba leporẹ́čiva leporẹ́čimo 2. oseba leporẹ́či leporẹ́čita leporẹ́čite
EDNINA moški spol leporẹ́čil ženski spol leporẹ́čila in leporẹ̑čila srednji spol leporẹ́čilo
DVOJINA moški spol leporẹ́čila ženski spol leporẹ́čili srednji spol leporẹ́čili
MNOŽINA moški spol leporẹ́čili ženski spol leporẹ́čile srednji spol leporẹ́čila
EDNINA DVOJINA MNOŽINA moški spol leporẹ́čil leporẹ́čila leporẹ́čili ženski spol leporẹ́čila in leporẹ̑čila leporẹ́čili leporẹ́čile srednji spol leporẹ́čilo leporẹ́čili leporẹ́čila
EDNINA imenovalnik leporẹ̑čen rodilnik leporẹ̑čenega dajalnik leporẹ̑čenemu tožilnik leporẹ̑čen leporẹ̑čenega mestnik pri leporẹ̑čenem orodnik z leporẹ̑čenim
DVOJINA imenovalnik leporẹ̑čena rodilnik leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čenima tožilnik leporẹ̑čena mestnik pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čenima
MNOŽINA imenovalnik leporẹ̑čeni rodilnik leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čenim tožilnik leporẹ̑čene mestnik pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čenimi
EDNINA DVOJINA MNOŽINA imenovalnik leporẹ̑čen leporẹ̑čena leporẹ̑čeni rodilnik leporẹ̑čenega leporẹ̑čenih leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čenemu leporẹ̑čenima leporẹ̑čenim tožilnik leporẹ̑čen živo leporẹ̑čenega leporẹ̑čena leporẹ̑čene mestnik pri leporẹ̑čenem pri leporẹ̑čenih pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čenim z leporẹ̑čenima z leporẹ̑čenimi
EDNINA imenovalnik leporẹ̑čena rodilnik leporẹ̑čene dajalnik leporẹ̑čeni tožilnik leporẹ̑čeno mestnik pri leporẹ̑čeni orodnik z leporẹ̑čeno
DVOJINA imenovalnik leporẹ̑čeni rodilnik leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čenima tožilnik leporẹ̑čeni mestnik pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čenima
MNOŽINA imenovalnik leporẹ̑čene rodilnik leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čenim tožilnik leporẹ̑čene mestnik pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čenimi
EDNINA DVOJINA MNOŽINA imenovalnik leporẹ̑čena leporẹ̑čeni leporẹ̑čene rodilnik leporẹ̑čene leporẹ̑čenih leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čeni leporẹ̑čenima leporẹ̑čenim tožilnik leporẹ̑čeno leporẹ̑čeni leporẹ̑čene mestnik pri leporẹ̑čeni pri leporẹ̑čenih pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čeno z leporẹ̑čenima z leporẹ̑čenimi
EDNINA imenovalnik leporẹ̑čeno rodilnik leporẹ̑čenega dajalnik leporẹ̑čenemu tožilnik leporẹ̑čeno mestnik pri leporẹ̑čenem orodnik z leporẹ̑čenim
DVOJINA imenovalnik leporẹ̑čeni rodilnik leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čenima tožilnik leporẹ̑ečni mestnik pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čenima
MNOŽINA imenovalnik leporẹ̑čena rodilnik leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čenim tožilnik leporẹ̑čena mestnik pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čenimi
EDNINA DVOJINA MNOŽINA imenovalnik leporẹ̑čeno leporẹ̑čeni leporẹ̑čena rodilnik leporẹ̑čenega leporẹ̑čenih leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čenemu leporẹ̑čenima leporẹ̑čenim tožilnik leporẹ̑čeno leporẹ̑ečni leporẹ̑čena mestnik pri leporẹ̑čenem pri leporẹ̑čenih pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čenim z leporẹ̑čenima z leporẹ̑čenimi
GLAGOLNIK EDNINA imenovalnik leporẹ́čenje rodilnik leporẹ́čenja dajalnik leporẹ́čenju tožilnik leporẹ́čenje mestnik pri leporẹ́čenju orodnik z leporẹ́čenjem
DVOJINA imenovalnik leporẹ́čenji in leporẹ̑čenji rodilnik leporẹ̑čenj dajalnik leporẹ́čenjema in leporẹ̑čenjema tožilnik leporẹ́čenji in leporẹ̑čenji mestnik pri leporẹ̑čenjih orodnik z leporẹ́čenjema in z leporẹ̑čenjema
MNOŽINA imenovalnik leporẹ̑čenja rodilnik leporẹ̑čenj dajalnik leporẹ̑čenjem tožilnik leporẹ̑čenja mestnik pri leporẹ̑čenjih orodnik z leporẹ̑čenji
EDNINA DVOJINA MNOŽINA imenovalnik leporẹ́čenje leporẹ́čenji in leporẹ̑čenji leporẹ̑čenja rodilnik leporẹ́čenja leporẹ̑čenj leporẹ̑čenj dajalnik leporẹ́čenju leporẹ́čenjema in leporẹ̑čenjema leporẹ̑čenjem tožilnik leporẹ́čenje leporẹ́čenji in leporẹ̑čenji leporẹ̑čenja mestnik pri leporẹ́čenju pri leporẹ̑čenjih pri leporẹ̑čenjih orodnik z leporẹ́čenjem z leporẹ́čenjema in z leporẹ̑čenjema z leporẹ̑čenji
sedanjik EDNINA 1. oseba leporẹ̑čim 2. oseba leporẹ̑čiš 3. oseba leporẹ̑či
DVOJINA 1. oseba leporẹ̑čiva 2. oseba leporẹ̑čita 3. oseba leporẹ̑čita
MNOŽINA 1. oseba leporẹ̑čimo 2. oseba leporẹ̑čite 3. oseba leporẹ̑čijo
EDNINA DVOJINA MNOŽINA 1. oseba leporẹ̑čim leporẹ̑čiva leporẹ̑čimo 2. oseba leporẹ̑čiš leporẹ̑čita leporẹ̑čite 3. oseba leporẹ̑či leporẹ̑čita leporẹ̑čijo
velelnik EDNINA 1. oseba 2. oseba leporẹ̑či
DVOJINA 1. oseba leporẹ̑čiva 2. oseba leporẹ̑čita
MNOŽINA 1. oseba leporẹ̑čimo 2. oseba leporẹ̑čite
EDNINA DVOJINA MNOŽINA 1. oseba leporẹ̑čiva leporẹ̑čimo 2. oseba leporẹ̑či leporẹ̑čita leporẹ̑čite
EDNINA moški spol leporẹ̑čil ženski spol leporẹ̑čila srednji spol leporẹ̑čilo
DVOJINA moški spol leporẹ̑čila ženski spol leporẹ̑čili srednji spol leporẹ̑čili
MNOŽINA moški spol leporẹ̑čili ženski spol leporẹ̑čile srednji spol leporẹ̑čila
EDNINA DVOJINA MNOŽINA moški spol leporẹ̑čil leporẹ̑čila leporẹ̑čili ženski spol leporẹ̑čila leporẹ̑čili leporẹ̑čile srednji spol leporẹ̑čilo leporẹ̑čili leporẹ̑čila
EDNINA imenovalnik leporẹ̑čen rodilnik leporẹ̑čenega dajalnik leporẹ̑čenemu tožilnik leporẹ̑čen leporẹ̑čenega mestnik pri leporẹ̑čenem orodnik z leporẹ̑čenim
DVOJINA imenovalnik leporẹ̑čena rodilnik leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čenima tožilnik leporẹ̑čena mestnik pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čenima
MNOŽINA imenovalnik leporẹ̑čeni rodilnik leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čenim tožilnik leporẹ̑čene mestnik pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čenimi
EDNINA DVOJINA MNOŽINA imenovalnik leporẹ̑čen leporẹ̑čena leporẹ̑čeni rodilnik leporẹ̑čenega leporẹ̑čenih leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čenemu leporẹ̑čenima leporẹ̑čenim tožilnik leporẹ̑čen živo leporẹ̑čenega leporẹ̑čena leporẹ̑čene mestnik pri leporẹ̑čenem pri leporẹ̑čenih pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čenim z leporẹ̑čenima z leporẹ̑čenimi
EDNINA imenovalnik leporẹ̑čena rodilnik leporẹ̑čene dajalnik leporẹ̑čeni tožilnik leporẹ̑čeno mestnik pri leporẹ̑čeni orodnik z leporẹ̑čeno
DVOJINA imenovalnik leporẹ̑čeni rodilnik leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čenima tožilnik leporẹ̑čeni mestnik pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čenima
MNOŽINA imenovalnik leporẹ̑čene rodilnik leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čenim tožilnik leporẹ̑čene mestnik pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čenimi
EDNINA DVOJINA MNOŽINA imenovalnik leporẹ̑čena leporẹ̑čeni leporẹ̑čene rodilnik leporẹ̑čene leporẹ̑čenih leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čeni leporẹ̑čenima leporẹ̑čenim tožilnik leporẹ̑čeno leporẹ̑čeni leporẹ̑čene mestnik pri leporẹ̑čeni pri leporẹ̑čenih pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čeno z leporẹ̑čenima z leporẹ̑čenimi
EDNINA imenovalnik leporẹ̑čeno rodilnik leporẹ̑čenega dajalnik leporẹ̑čenemu tožilnik leporẹ̑čeno mestnik pri leporẹ̑čenem orodnik z leporẹ̑čenim
DVOJINA imenovalnik leporẹ̑čeni rodilnik leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čenima tožilnik leporẹ̑čeni mestnik pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čenima
MNOŽINA imenovalnik leporẹ̑čena rodilnik leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čenim tožilnik leporẹ̑čena mestnik pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čenimi
EDNINA DVOJINA MNOŽINA imenovalnik leporẹ̑čeno leporẹ̑čeni leporẹ̑čena rodilnik leporẹ̑čenega leporẹ̑čenih leporẹ̑čenih dajalnik leporẹ̑čenemu leporẹ̑čenima leporẹ̑čenim tožilnik leporẹ̑čeno leporẹ̑čeni leporẹ̑čena mestnik pri leporẹ̑čenem pri leporẹ̑čenih pri leporẹ̑čenih orodnik z leporẹ̑čenim z leporẹ̑čenima z leporẹ̑čenimi
GLAGOLNIK EDNINA imenovalnik leporẹ̑čenje rodilnik leporẹ̑čenja dajalnik leporẹ̑čenju tožilnik leporẹ̑čenje mestnik pri leporẹ̑čenju orodnik z leporẹ̑čenjem
DVOJINA imenovalnik leporẹ̑čenji rodilnik leporẹ̑čenj dajalnik leporẹ̑čenjema tožilnik leporẹ̑čenji mestnik pri leporẹ̑čenjih orodnik z leporẹ̑čenjema
MNOŽINA imenovalnik leporẹ̑čenja rodilnik leporẹ̑čenj dajalnik leporẹ̑čenjem tožilnik leporẹ̑čenja mestnik pri leporẹ̑čenjih orodnik z leporẹ̑čenji
EDNINA DVOJINA MNOŽINA imenovalnik leporẹ̑čenje leporẹ̑čenji leporẹ̑čenja rodilnik leporẹ̑čenja leporẹ̑čenj leporẹ̑čenj dajalnik leporẹ̑čenju leporẹ̑čenjema leporẹ̑čenjem tožilnik leporẹ̑čenje leporẹ̑čenji leporẹ̑čenja mestnik pri leporẹ̑čenju pri leporẹ̑čenjih pri leporẹ̑čenjih orodnik z leporẹ̑čenjem z leporẹ̑čenjema z leporẹ̑čenji
iz leporek iz ↑ lep + ↑ reči leporéčiti leporéčim [ leporéčiti ] ekspresivno lepo, izbrano govoriti, navadno vsebinsko prazno Samo leporeči , noče konfliktov, noče odgovornosti. iz leporek iz ↑ lep + ↑ reči
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016 , www.fran.si, dostop 5. 12. 2024.