1. stopnja na hierarhični lestvici v vojski ali podobno urejeni organizaciji► prid. beseda + sam. beseda V rezervni sestavi teritorialne obrambe je opravljal dolžnosti poveljnika voda, čete in bataljona, leta 1998 pa je dobil osebni čin brigadirja. Ob diplomi bo postala podčastnica, rada pa bi dosegla še višji čin. ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Ob koncu vojne je dosegel čin majorja padalskih enot. Iz čina stotnika je v sedmih letih prišel do čina generalpodpolkovnika. ► glag. + sam. beseda v tožilniku Ima čin gasilskega častnika in sodeluje pri operativnih nalogah društva. V skladu s sodbo bodo obema generaloma odvzeli tudi vojaške čine. Poveljnik gasilske zveze je podelil spričevala za napredovanje v čin gasilca in spričevala za napredovanje v čin nižjega gasilskega častnika. Postala je višja inšpektorica, toda nov čin ji je prinesel še bolj težavne primere.
- ● častniški, generalski, oficirski, podčastniški čin ● nizek, visok čin ● osebni čin ● vojaški čin
- ● čin brigadirja, generala, maršala ● čin generalmajorja, majorja, podpolkovnika, polkovnika ● čin kapetana, podporočnika, poročnika, stotnika
- ● dati, podeliti čin ● dobiti, doseči, prislužiti si čin ● imeti čin ● vrniti, vzeti čin
1.1. oznaka za to stopnjo► glag. + sam. beseda v tožilniku Na rokavih je imel čin partizanskega majorja. Veliko zanimanja so pritegnile medalje, vojaški čini, različna odlikovanja, trakovi, vojaški našitki. Čini na uniformah so se bleščali.
1.2. nosilec te stopnje► prid. beseda + sam. beseda Najvišji vojaški čin, ki se je znašel v preiskavi, je bil podpolkovnik. Prvi oficirski čin – podporočnik – je poveljeval vodu, starejši poročnik ali praviloma stotnik četi, major ali podpolkovnik bataljonu, podpolkovnik ali polkovnik polku.
- ● visoki čin ● vojaški čin
2. ekspresivno stopnja, mesto na hierarhični lestvici splohMinistrska funkcija bi bila zanj že zdavnaj prenizek čin. Klubski strokovnjaki so mu namenili mesto v kadetski ekipi, toda kmalu je dobil višji čin, ki si ga je zagotovil z odličnimi igrami proti svojim vrstnikom. Letalo naj bi uporabljale le delegacije, ki bi jih vodili najvišji državni predstavniki, prevozom ljudi z nižjimi uradniškimi čini pa to letalo ni namenjeno.
iz obramboslovja čin, ki ga vojak dobi glede na funkcijo, zahtevnost dela, ki ga opravljaIma čin majorja in je zaposlen v generalštabu Slovenske vojske z nazivnim činom podpolkovnika. Že sedmo leto službuje v športni enoti slovenske vojske in je imel do reforme nazivni čin poročnika.
1. stopnja na hierarhični lestvici v vojski ali podobno urejeni organizacijiV rezervni sestavi teritorialne obrambe je opravljal dolžnosti poveljnika voda, čete in bataljona, leta 1998 pa je dobil osebni čin brigadirja.
1.1. oznaka za to stopnjoNa rokavih je imel čin partizanskega majorja.
1.2. nosilec te stopnjeNajvišji vojaški čin, ki se je znašel v preiskavi, je bil podpolkovnik.
2. ekspresivno stopnja, mesto na hierarhični lestvici splohMinistrska funkcija bi bila zanj že zdavnaj prenizek čin.
iz obramboslovja čin, ki ga vojak dobi glede na funkcijo, zahtevnost dela, ki ga opravlja