samostalnik moškega spolakdor se v nazoru, vedenju, videzu zelo razlikuje od drugih ali se mu to pripisuje► prid. beseda + sam. beseda Če si se peljal ob robu ceste s kolesom, so te imeli za popolnega čudaka. ► glag. + sam. beseda v imenovalniku - ● izpasti čudak ● zdeti se čudak
Nekoliko nerodno je v nekoga strmeti in si ga ogledovati, ne da bi pri tem izpadel čudak. Časi so težki, zasebniki, ki vlagajo v nepridobitno glasbeno prireditev, se zdijo čudaki. ► vezni glag. + sam. beseda v imenovalniku - ● biti čudak ● postati čudak
Sprašujem se, ali mogoče pričakujem preveč ali pa sem čudak, ki pravzaprav sploh ne ve, kaj bi rad. Z leti je postal čudak, ki ga zanimajo samo še filmi. ► glag. + za + sam. beseda v tožilniku - ● imeti koga za čudaka ● označiti koga za čudaka ● veljati za čudaka
Mnogi ga imajo za čudaka, obsedenca, sprašujejo se o pomenu njegovega početja. Žal je v našem prostoru prepogosto tako, da če kdo pove kakšen svoj problem ali stisko, velja za čudaka. Nekdo, ki me ne pozna, me verjetno kaj hitro označi za čudaka. ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Izbiral si je vloge čudakov v nizkoproračunskih filmih. ► glag. + kot + sam. beseda v imenovalniku Tedaj je izpadel kot čudak, toda že pol ure kasneje je bil v središču pozornosti. | EDNINA |
| imenovalnik | čudak |
| rodilnik | čudaka |
| dajalnik | čudaku |
| tožilnik | čudaka |
| mestnik | pri čudaku |
| orodnik | s čudakom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | čudaka |
| rodilnik | čudakov |
| dajalnik | čudakoma |
| tožilnik | čudaka |
| mestnik | pri čudakih |
| orodnik | s čudakoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | čudaki |
| rodilnik | čudakov |
| dajalnik | čudakom |
| tožilnik | čudake |
| mestnik | pri čudakih |
| orodnik | s čudaki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | čudak | čudaka | čudaki |
| rodilnik | čudaka | čudakov | čudakov |
| dajalnik | čudaku | čudakoma | čudakom |
| tožilnik | čudaka | čudaka | čudake |
| mestnik | pri čudaku | pri čudakih | pri čudakih |
| orodnik | s čudakom | s čudakoma | s čudaki |
| EDNINA |
| imenovalnik | čudák |
| rodilnik | čudáka |
| dajalnik | čudáku |
| tožilnik | čudáka |
| mestnik | pri čudáku |
| orodnik | s čudákom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | čudáka |
| rodilnik | čudákov |
| dajalnik | čudákoma |
| tožilnik | čudáka |
| mestnik | pri čudákih |
| orodnik | s čudákoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | čudáki |
| rodilnik | čudákov |
| dajalnik | čudákom |
| tožilnik | čudáke |
| mestnik | pri čudákih |
| orodnik | s čudáki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | čudák | čudáka | čudáki |
| rodilnik | čudáka | čudákov | čudákov |
| dajalnik | čudáku | čudákoma | čudákom |
| tožilnik | čudáka | čudáka | čudáke |
| mestnik | pri čudáku | pri čudákih | pri čudákih |
| orodnik | s čudákom | s čudákoma | s čudáki |
| EDNINA |
| imenovalnik | čudák |
| rodilnik | čudáka |
| dajalnik | čudáku |
| tožilnik | čudáka |
| mestnik | pri čudáku |
| orodnik | s čudákom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | čudáka |
| rodilnik | čudákov tudi čudȃkov |
| dajalnik | čudákoma |
| tožilnik | čudáka |
| mestnik | pri čudákih tudi pri čudȃkih |
| orodnik | s čudákoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | čudáki |
| rodilnik | čudákov tudi čudȃkov |
| dajalnik | čudákom |
| tožilnik | čudáke |
| mestnik | pri čudákih tudi pri čudȃkih |
| orodnik | s čudáki tudi s čudȃki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | čudák | čudáka | čudáki |
| rodilnik | čudáka | čudákov tudi čudȃkov | čudákov tudi čudȃkov |
| dajalnik | čudáku | čudákoma | čudákom |
| tožilnik | čudáka | čudáka | čudáke |
| mestnik | pri čudáku | pri čudákih tudi pri čudȃkih | pri čudákih tudi pri čudȃkih |
| orodnik | s čudákom | s čudákoma | s čudáki tudi s čudȃki |
samostalnik moškega spolakdor se v nazoru, vedenju, videzu zelo razlikuje od drugih ali se mu to pripisujeČe si se peljal ob robu ceste s kolesom, so te imeli za popolnega čudaka. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 23. 11. 2024.
Dostopnost