čudáštvo čudáštva[čudáštvo] samostalnik srednjega spola1. lastnost koga, da se v nazoru, vedenju, videzu zelo razlikuje od drugih ali se mu to pripisujeSamotnost in čudaštvo sta lahko posledica površnih medosebnih odnosov. Od svojega dela je tako globoko prevzet, da čudaštva niti ne opazi. 1.1. kar kaže, izraža tako različnost v nazoru, vedenju, navadah► prid. beseda + sam. beseda Svojci in znanci so moje ravnanje označili za popolno čudaštvo. Detektiv je izdelan po žanrskem vzorcu: godrnjav samec srednjih let, ki je poln majhnih čudaštev. ► glag. + sam. beseda v tožilniku S svojim početjem vzbuja vznemirjenje someščanov, ki z radovednostjo spremljajo njegova čudaštva. Staršem in drugim odraslim je zastavljal nenavadna vprašanja, kar so sosedje imeli za čudaštvo. 2. kar se zelo razlikuje od običajnega, znanega► prid. beseda + sam. beseda Film je poln nenavadnih navzkrižnih referenc na avtorje in like ter režijsko-scenarističnih čudaštev. | EDNINA |
| imenovalnik | čudaštvo |
| rodilnik | čudaštva |
| dajalnik | čudaštvu |
| tožilnik | čudaštvo |
| mestnik | pri čudaštvu |
| orodnik | s čudaštvom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | čudaštvi |
| rodilnik | čudaštev |
| dajalnik | čudaštvoma |
| tožilnik | čudaštvi |
| mestnik | pri čudaštvih |
| orodnik | s čudaštvoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | čudaštva |
| rodilnik | čudaštev |
| dajalnik | čudaštvom |
| tožilnik | čudaštva |
| mestnik | pri čudaštvih |
| orodnik | s čudaštvi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | čudaštvo | čudaštvi | čudaštva |
| rodilnik | čudaštva | čudaštev | čudaštev |
| dajalnik | čudaštvu | čudaštvoma | čudaštvom |
| tožilnik | čudaštvo | čudaštvi | čudaštva |
| mestnik | pri čudaštvu | pri čudaštvih | pri čudaštvih |
| orodnik | s čudaštvom | s čudaštvoma | s čudaštvi |
| EDNINA |
| imenovalnik | čudáštvo |
| rodilnik | čudáštva |
| dajalnik | čudáštvu |
| tožilnik | čudáštvo |
| mestnik | pri čudáštvu |
| orodnik | s čudáštvom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | čudáštvi |
| rodilnik | čudaštev |
| dajalnik | čudáštvoma |
| tožilnik | čudáštvi |
| mestnik | pri čudáštvih |
| orodnik | s čudáštvoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | čudáštva |
| rodilnik | čudaštev |
| dajalnik | čudáštvom |
| tožilnik | čudáštva |
| mestnik | pri čudáštvih |
| orodnik | s čudáštvi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | čudáštvo | čudáštvi | čudáštva |
| rodilnik | čudáštva | čudaštev | čudaštev |
| dajalnik | čudáštvu | čudáštvoma | čudáštvom |
| tožilnik | čudáštvo | čudáštvi | čudáštva |
| mestnik | pri čudáštvu | pri čudáštvih | pri čudáštvih |
| orodnik | s čudáštvom | s čudáštvoma | s čudáštvi |
| EDNINA |
| imenovalnik | čudȃštvo |
| rodilnik | čudȃštva |
| dajalnik | čudȃštvu |
| tožilnik | čudȃštvo |
| mestnik | pri čudȃštvu |
| orodnik | s čudȃštvom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | čudȃštvi |
| rodilnik | čudȃštev |
| dajalnik | čudȃštvoma |
| tožilnik | čudȃštvi |
| mestnik | pri čudȃštvih |
| orodnik | s čudȃštvoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | čudȃštva |
| rodilnik | čudȃštev |
| dajalnik | čudȃštvom |
| tožilnik | čudȃštva |
| mestnik | pri čudȃštvih |
| orodnik | s čudȃštvi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | čudȃštvo | čudȃštvi | čudȃštva |
| rodilnik | čudȃštva | čudȃštev | čudȃštev |
| dajalnik | čudȃštvu | čudȃštvoma | čudȃštvom |
| tožilnik | čudȃštvo | čudȃštvi | čudȃštva |
| mestnik | pri čudȃštvu | pri čudȃštvih | pri čudȃštvih |
| orodnik | s čudȃštvom | s čudȃštvoma | s čudȃštvi |
čudáštvo čudáštva[čudáštvo] samostalnik srednjega spola1. lastnost koga, da se v nazoru, vedenju, videzu zelo razlikuje od drugih ali se mu to pripisujeSamotnost in čudaštvo sta lahko posledica površnih medosebnih odnosov.1.1. kar kaže, izraža tako različnost v nazoru, vedenju, navadahSvojci in znanci so moje ravnanje označili za popolno čudaštvo. 2. kar se zelo razlikuje od običajnega, znanegaFilm je poln nenavadnih navzkrižnih referenc na avtorje in like ter režijsko-scenarističnih čudaštev. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 23. 11. 2024.
Dostopnost