samostalnik moškega spola1. kit z veliko valjasto glavo in ozko, dolgo spodnjo ter brezzobo zgornjo čeljustjo; primerjaj lat. Physeter macrocephalus ► sam. beseda + sam. beseda Leta 1820 je 80-tonski kit glavač potopil ladjo Essex. Ekipa je preučevala sinje kite in kite glavače. ► sam. beseda v imenovalniku + glag. Glavači se lahko potopijo več kot 800 metrov globoko in lovijo svoj plen. O ambri še zmeraj ne vedo vsega: to je siva, vosku podobna in zelo dišeča snov, ki jo izloča glavač in plava v grudah po morju. 2. manjša riba s podolgovatim telesom, večjimi očmi, dvema hrbtnima in krilastimi prsnimi plavutmi, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Cottidae, Gobiidae Ostriž se prehranjuje z raki, mehkužci, rakovicami in glavači. Poleg glavačev prisesnikov živijo pod in med kamni tudi druge nekatere vrste navadnih glavačev. | EDNINA |
| imenovalnik | glavač |
| rodilnik | glavača |
| dajalnik | glavaču |
| tožilnik | glavača |
| mestnik | pri glavaču |
| orodnik | z glavačem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | glavača |
| rodilnik | glavačev |
| dajalnik | glavačema |
| tožilnik | glavača |
| mestnik | pri glavačih |
| orodnik | z glavačema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | glavači |
| rodilnik | glavačev |
| dajalnik | glavačem |
| tožilnik | glavače |
| mestnik | pri glavačih |
| orodnik | z glavači |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | glavač | glavača | glavači |
| rodilnik | glavača | glavačev | glavačev |
| dajalnik | glavaču | glavačema | glavačem |
| tožilnik | glavača | glavača | glavače |
| mestnik | pri glavaču | pri glavačih | pri glavačih |
| orodnik | z glavačem | z glavačema | z glavači |
| EDNINA |
| imenovalnik | glaváč |
| rodilnik | glaváča |
| dajalnik | glaváču |
| tožilnik | glaváča |
| mestnik | pri glaváču |
| orodnik | z glaváčem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | glaváča |
| rodilnik | glaváčev |
| dajalnik | glaváčema |
| tožilnik | glaváča |
| mestnik | pri glaváčih |
| orodnik | z glaváčema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | glaváči |
| rodilnik | glaváčev |
| dajalnik | glaváčem |
| tožilnik | glaváče |
| mestnik | pri glaváčih |
| orodnik | z glaváči |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | glaváč | glaváča | glaváči |
| rodilnik | glaváča | glaváčev | glaváčev |
| dajalnik | glaváču | glaváčema | glaváčem |
| tožilnik | glaváča | glaváča | glaváče |
| mestnik | pri glaváču | pri glaváčih | pri glaváčih |
| orodnik | z glaváčem | z glaváčema | z glaváči |
| EDNINA |
| imenovalnik | glaváč |
| rodilnik | glaváča |
| dajalnik | glaváču |
| tožilnik | glaváča |
| mestnik | pri glaváču |
| orodnik | z glaváčem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | glaváča |
| rodilnik | glaváčev tudi glavȃčev |
| dajalnik | glaváčema |
| tožilnik | glaváča |
| mestnik | pri glaváčih tudi pri glavȃčih |
| orodnik | z glaváčema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | glaváči |
| rodilnik | glaváčev tudi glavȃčev |
| dajalnik | glaváčem |
| tožilnik | glaváče |
| mestnik | pri glaváčih tudi pri glavȃčih |
| orodnik | z glaváči tudi z glavȃči |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | glaváč | glaváča | glaváči |
| rodilnik | glaváča | glaváčev tudi glavȃčev | glaváčev tudi glavȃčev |
| dajalnik | glaváču | glaváčema | glaváčem |
| tožilnik | glaváča | glaváča | glaváče |
| mestnik | pri glaváču | pri glaváčih tudi pri glavȃčih | pri glaváčih tudi pri glavȃčih |
| orodnik | z glaváčem | z glaváčema | z glaváči tudi z glavȃči |
samostalnik moškega spola1. kit z veliko valjasto glavo in ozko, dolgo spodnjo ter brezzobo zgornjo čeljustjo; primerjaj lat. Physeter macrocephalus Leta 1820 je 80-tonski kit glavač potopil ladjo Essex. 2. manjša riba s podolgovatim telesom, večjimi očmi, dvema hrbtnima in krilastimi prsnimi plavutmi, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Cottidae, Gobiidae Ostriž se prehranjuje z raki, mehkužci, rakovicami in glavači. ↑glava, v drugem pomenu tvorjeno po zgledu ↑glavoč eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 1. 12. 2024.
Dostopnost