samostalnik moškega spola1. glasen, bobneč zvok, ki med nevihto sledi blisku► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku - ● bobnenje groma ● bog groma
Vsako popoldne so se nakopičili oblaki in nato se je med bliskanjem in bobnenjem groma na zemljo ulil dež. Bog groma Perun je v stari poganski slovanski mitologiji predstavljal prinašalca rodnosti, očiščevalca ter nadzornika pravičnosti in reda. Odmev groma je zamolklo donel skozi gozd. ► sam. beseda v imenovalniku + glag. Temno nebo je razparal naslednji blisk, ki mu je sledil tako bobneč grom, da se jima je zdelo, da se bo sesula streha. Grom je preglasil ropot močnih motorjev, dež pa je obilno namočil stezo. ► priredna zveza Nevarnost je zelo visoka, če med bliskom in gromom mine manj kot 5 sekund, kar pomeni, da udarja strela zelo blizu. Ker zvok potuje počasneje od svetlobe, najprej zagledamo strelo in šele potem zaslišimo grom. 1.1. temu podoben zvok► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Grom topov je rastel z divjanjem nevihte. Streli so padali v gozd in klestili drevje z divjim truščem. Še vedno sneži brez prestanka, grom plazov pa naznanja, da bo mnogo snega. udariti kot grom - odjekniti kot grom
- treščiti kot grom
- STRNJENI PRIKAZ: udariti/odjekniti/treščiti kot grom
nenadoma, silovito se pojaviti, nastopiti z velikim, opaznim učinkomMed krajane je kot grom udarila vest, da se je v njihovi soseski zgodil zločin. Premierjeve besede, ki so jih objavili vsi večerni televizijski dnevniki, so v političnem svetu odjeknile kot grom. Vest je treščila kot grom in pretresla vso državo. EDNINA |
imenovalnik | grom |
rodilnik | groma |
dajalnik | gromu |
tožilnik | grom |
mestnik | pri gromu |
orodnik | z gromom |
DVOJINA |
imenovalnik | groma |
rodilnik | gromov |
dajalnik | gromoma |
tožilnik | groma |
mestnik | pri gromih |
orodnik | z gromoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | gromi |
rodilnik | gromov |
dajalnik | gromom |
tožilnik | grome |
mestnik | pri gromih |
orodnik | z gromi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | grom | groma | gromi |
rodilnik | groma | gromov | gromov |
dajalnik | gromu | gromoma | gromom |
tožilnik | grom | groma | grome |
mestnik | pri gromu | pri gromih | pri gromih |
orodnik | z gromom | z gromoma | z gromi |
EDNINA |
imenovalnik | gròm |
rodilnik | grôma |
dajalnik | grômu |
tožilnik | gròm |
mestnik | pri grômu |
orodnik | z grômom |
DVOJINA |
imenovalnik | grôma |
rodilnik | grômov |
dajalnik | grômoma |
tožilnik | grôma |
mestnik | pri grômih |
orodnik | z grômoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | grômi |
rodilnik | grômov |
dajalnik | grômom |
tožilnik | grôme |
mestnik | pri grômih |
orodnik | z grômi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | gròm | grôma | grômi |
rodilnik | grôma | grômov | grômov |
dajalnik | grômu | grômoma | grômom |
tožilnik | gròm | grôma | grôme |
mestnik | pri grômu | pri grômih | pri grômih |
orodnik | z grômom | z grômoma | z grômi |
EDNINA |
imenovalnik | grȍm |
rodilnik | gróma |
dajalnik | grómu |
tožilnik | grȍm |
mestnik | pri grómu |
orodnik | z grómom |
DVOJINA |
imenovalnik | gróma |
rodilnik | grómov |
dajalnik | grómoma |
tožilnik | gróma |
mestnik | pri grómih |
orodnik | z grómoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | grómi |
rodilnik | grómov |
dajalnik | grómom |
tožilnik | gróme |
mestnik | pri grómih |
orodnik | z grómi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | grȍm | gróma | grómi |
rodilnik | gróma | grómov | grómov |
dajalnik | grómu | grómoma | grómom |
tožilnik | grȍm | gróma | gróme |
mestnik | pri grómu | pri grómih | pri grómih |
orodnik | z grómom | z grómoma | z grómi |
= stcslov. gromъ, hrv., srb. grȏm, rus. gróm, češ. hrom < pslov. *gromъ < ide. *ghromo-, tako kot gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’ iz korena *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti’ - več ... samostalnik moškega spola1. glasen, bobneč zvok, ki med nevihto sledi bliskuVsako popoldne so se nakopičili oblaki in nato se je med bliskanjem in bobnenjem groma na zemljo ulil dež.1.1. temu podoben zvokGrom topov je rastel z divjanjem nevihte. Streli so padali v gozd in klestili drevje z divjim truščem. udariti kot grom - odjekniti kot grom
- treščiti kot grom
- STRNJENI PRIKAZ: udariti/odjekniti/treščiti kot grom
nenadoma, silovito se pojaviti, nastopiti z velikim, opaznim učinkomMed krajane je kot grom udarila vest, da se je v njihovi soseski zgodil zločin. = stcslov. gromъ, hrv., srb. grȏm, rus. gróm, češ. hrom < pslov. *gromъ < ide. *ghromo-, tako kot gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’ iz korena *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti’ - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 24. 11. 2024.