samostalnik moškega spolakdor skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je► prid. beseda + sam. beseda - ● dvoličen, potuhnjen hinavec ● navaden hinavec ● velik hinavec
Bil je velik hinavec in zahrbtnež, ki se je vedno skrival za hrbtom nekoga. Živela sem na vrhu in na dnu, spoznala prave prijatelje in prave hinavce. ► glag. + za + sam. beseda v tožilniku - ● označiti koga za hinavca
Svoje bivše sostanovalce je označil za hinavce. Razglasil ga je za hinavca in ga obtožil, da je s stranko sklenil tajni dogovor. ► glag. + sam. beseda v tožilniku Poznam take hinavce, prijazni so samo takrat, ko imajo korist od tebe. Ceni iskrene ljudi in zelo slabo prenaša hinavce in lažnivce. Razočaral me je človek, ki sem ga imela za dobro osebo, v bistvu pa je počel marsikaj slabega za mojim hrbtom; ne prenesem hinavcev in dvoličnežev. | EDNINA |
| imenovalnik | hinavec |
| rodilnik | hinavca |
| dajalnik | hinavcu |
| tožilnik | hinavca |
| mestnik | pri hinavcu |
| orodnik | s hinavcem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | hinavca |
| rodilnik | hinavcev |
| dajalnik | hinavcema |
| tožilnik | hinavca |
| mestnik | pri hinavcih |
| orodnik | s hinavcema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | hinavci |
| rodilnik | hinavcev |
| dajalnik | hinavcem |
| tožilnik | hinavce |
| mestnik | pri hinavcih |
| orodnik | s hinavci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | hinavec | hinavca | hinavci |
| rodilnik | hinavca | hinavcev | hinavcev |
| dajalnik | hinavcu | hinavcema | hinavcem |
| tožilnik | hinavca | hinavca | hinavce |
| mestnik | pri hinavcu | pri hinavcih | pri hinavcih |
| orodnik | s hinavcem | s hinavcema | s hinavci |
| EDNINA |
| imenovalnik | hinávec |
| rodilnik | hinávca |
| dajalnik | hinávcu |
| tožilnik | hinávca |
| mestnik | pri hinávcu |
| orodnik | s hinávcem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | hinávca |
| rodilnik | hinávcev |
| dajalnik | hinávcema |
| tožilnik | hinávca |
| mestnik | pri hinávcih |
| orodnik | s hinávcema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | hinávci |
| rodilnik | hinávcev |
| dajalnik | hinávcem |
| tožilnik | hinávce |
| mestnik | pri hinávcih |
| orodnik | s hinávci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | hinávec | hinávca | hinávci |
| rodilnik | hinávca | hinávcev | hinávcev |
| dajalnik | hinávcu | hinávcema | hinávcem |
| tožilnik | hinávca | hinávca | hinávce |
| mestnik | pri hinávcu | pri hinávcih | pri hinávcih |
| orodnik | s hinávcem | s hinávcema | s hinávci |
| EDNINA |
| imenovalnik | hinȃvec |
| rodilnik | hinȃvca |
| dajalnik | hinȃvcu |
| tožilnik | hinȃvca |
| mestnik | pri hinȃvcu |
| orodnik | s hinȃvcem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | hinȃvca |
| rodilnik | hinȃvcev |
| dajalnik | hinȃvcema |
| tožilnik | hinȃvca |
| mestnik | pri hinȃvcih |
| orodnik | s hinȃvcema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | hinȃvci |
| rodilnik | hinȃvcev |
| dajalnik | hinȃvcem |
| tožilnik | hinȃvce |
| mestnik | pri hinȃvcih |
| orodnik | s hinȃvci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | hinȃvec | hinȃvca | hinȃvci |
| rodilnik | hinȃvca | hinȃvcev | hinȃvcev |
| dajalnik | hinȃvcu | hinȃvcema | hinȃvcem |
| tožilnik | hinȃvca | hinȃvca | hinȃvce |
| mestnik | pri hinȃvcu | pri hinȃvcih | pri hinȃvcih |
| orodnik | s hinȃvcem | s hinȃvcema | s hinȃvci |
samostalnik moškega spolakdor skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot jeBil je velik hinavec in zahrbtnež, ki se je vedno skrival za hrbtom nekoga. iz *hinav ‛hinavski’ iz hiniti ‛hliniti’ < pslov. *xyniti ‛prikrivati’ (prim. cslov. xyniti ‛varati’, star. hrv. hiniti, nar. rus. hínitь ‛grajati’, hínja ‛opravljivec’) iz ide. korena (s)keu̯h2- ‛pokrivati, prikrivati’, tako kot lat. ob-scūrus ‛temen’, prvotno *‛pokrit’ - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 28. 11. 2024.
Dostopnost