hinávstvo hinávstva[hináu̯stvo] samostalnik srednjega spoladejanje, lastnost koga, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je► prid. beseda + sam. beseda Pisatelj se posmehuje nekritičnemu zaupanju v prevejano človekovo hinavstvo. Posebne vrste družbeno hinavstvo je preštevanje zaslug za prehod države v večstrankarsko demokracijo. ► glag. + sam. beseda v tožilniku Z grozo pomislim na to, da je ta otroška duša v največji globini čutila hinavstvo odraslih. Nekaj svetnikov mu je pritrdilo, nato pa jim je očital hinavstvo in jih pozval, naj spustijo sejnine na polovico predlagane višine. Da nam obljublja nekaj, česar niti sedanja slovenska skupnost v Italiji nima, je že več kot prevara, to je hinavstvo. EDNINA |
imenovalnik | hinavstvo |
rodilnik | hinavstva |
dajalnik | hinavstvu |
tožilnik | hinavstvo |
mestnik | pri hinavstvu |
orodnik | s hinavstvom |
DVOJINA |
imenovalnik | hinavstvi |
rodilnik | hinavstev |
dajalnik | hinavstvoma |
tožilnik | hinavstvi |
mestnik | pri hinavstvih |
orodnik | s hinavstvoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | hinavstva |
rodilnik | hinavstev |
dajalnik | hinavstvom |
tožilnik | hinavstva |
mestnik | pri hinavstvih |
orodnik | s hinavstvi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | hinavstvo | hinavstvi | hinavstva |
rodilnik | hinavstva | hinavstev | hinavstev |
dajalnik | hinavstvu | hinavstvoma | hinavstvom |
tožilnik | hinavstvo | hinavstvi | hinavstva |
mestnik | pri hinavstvu | pri hinavstvih | pri hinavstvih |
orodnik | s hinavstvom | s hinavstvoma | s hinavstvi |
EDNINA |
imenovalnik | hinávstvo |
rodilnik | hinávstva |
dajalnik | hinávstvu |
tožilnik | hinávstvo |
mestnik | pri hinávstvu |
orodnik | s hinávstvom |
DVOJINA |
imenovalnik | hinávstvi |
rodilnik | hinávstev |
dajalnik | hinávstvoma |
tožilnik | hinávstvi |
mestnik | pri hinávstvih |
orodnik | s hinávstvoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | hinávstva |
rodilnik | hinávstev |
dajalnik | hinávstvom |
tožilnik | hinávstva |
mestnik | pri hinávstvih |
orodnik | s hinávstvi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | hinávstvo | hinávstvi | hinávstva |
rodilnik | hinávstva | hinávstev | hinávstev |
dajalnik | hinávstvu | hinávstvoma | hinávstvom |
tožilnik | hinávstvo | hinávstvi | hinávstva |
mestnik | pri hinávstvu | pri hinávstvih | pri hinávstvih |
orodnik | s hinávstvom | s hinávstvoma | s hinávstvi |
EDNINA |
imenovalnik | hinȃvstvo |
rodilnik | hinȃvstva |
dajalnik | hinȃvstvu |
tožilnik | hinȃvstvo |
mestnik | pri hinȃvstvu |
orodnik | s hinȃvstvom |
DVOJINA |
imenovalnik | hinȃvstvi |
rodilnik | hinȃvstev |
dajalnik | hinȃvstvoma |
tožilnik | hinȃvstvi |
mestnik | pri hinȃvstvih |
orodnik | s hinȃvstvoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | hinȃvstva |
rodilnik | hinȃvstev |
dajalnik | hinȃvstvom |
tožilnik | hinȃvstva |
mestnik | pri hinȃvstvih |
orodnik | s hinȃvstvi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | hinȃvstvo | hinȃvstvi | hinȃvstva |
rodilnik | hinȃvstva | hinȃvstev | hinȃvstev |
dajalnik | hinȃvstvu | hinȃvstvoma | hinȃvstvom |
tožilnik | hinȃvstvo | hinȃvstvi | hinȃvstva |
mestnik | pri hinȃvstvu | pri hinȃvstvih | pri hinȃvstvih |
orodnik | s hinȃvstvom | s hinȃvstvoma | s hinȃvstvi |
iz *hinav ‛hinavski’ iz hiniti ‛hliniti’, glej ↑hinavec hinávstvo hinávstva[hináu̯stvo] samostalnik srednjega spoladejanje, lastnost koga, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot jePisatelj se posmehuje nekritičnemu zaupanju v prevejano človekovo hinavstvo. iz *hinav ‛hinavski’ iz hiniti ‛hliniti’, glej ↑hinavec eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 1. 12. 2024.