kozmopolít kozmopolíta[kozmopolít] samostalnik moškega spola1. kdor ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti► vezni glag. + sam. beseda v imenovalniku Vaš oče je bil kozmopolit, vendar vitalno navezan na slovensko okolje. Doma je iz Severne Karoline v ZDA, po duši in srcu pa je kozmopolit, ki mu je svet majhna vas. ► priredna zveza Bil je mojster psiholoških opisov, podprtih s psihoanalizo, izrazit humanist in kozmopolit. Za seboj ima impresivno življenje intelektualca kozmopolita, ki je prepotoval domala ves svet. Je glasbeni kozmopolit, ki je repertoar sestavil iz mozaika zvokov in ritmov, ki jih lahko najdemo med Afriko in otoki, posejanimi v Karibskem morju. 2. iz biologije vrsta, ki je v primernih življenjskih okoljih razširjena skoraj po vsem svetu► vezni glag. + sam. beseda v imenovalniku Morski pes orjak je kozmopolit, vendar nikjer prav posebej pogost. Gnezda so si začeli graditi na stebrih daljnovodov, ker pa so kozmopoliti, doma skoraj povsod po svetu, so se izognili izumrtju. EDNINA |
imenovalnik | kozmopolit |
rodilnik | kozmopolita |
dajalnik | kozmopolitu |
tožilnik | kozmopolita |
mestnik | pri kozmopolitu |
orodnik | s kozmopolitom |
DVOJINA |
imenovalnik | kozmopolita |
rodilnik | kozmopolitov |
dajalnik | kozmopolitoma |
tožilnik | kozmopolita |
mestnik | pri kozmopolitih |
orodnik | s kozmopolitoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | kozmopoliti |
rodilnik | kozmopolitov |
dajalnik | kozmopolitom |
tožilnik | kozmopolite |
mestnik | pri kozmopolitih |
orodnik | s kozmopoliti |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | kozmopolit | kozmopolita | kozmopoliti |
rodilnik | kozmopolita | kozmopolitov | kozmopolitov |
dajalnik | kozmopolitu | kozmopolitoma | kozmopolitom |
tožilnik | kozmopolita | kozmopolita | kozmopolite |
mestnik | pri kozmopolitu | pri kozmopolitih | pri kozmopolitih |
orodnik | s kozmopolitom | s kozmopolitoma | s kozmopoliti |
EDNINA |
imenovalnik | kozmopolít |
rodilnik | kozmopolíta |
dajalnik | kozmopolítu |
tožilnik | kozmopolíta |
mestnik | pri kozmopolítu |
orodnik | s kozmopolítom |
DVOJINA |
imenovalnik | kozmopolíta |
rodilnik | kozmopolítov |
dajalnik | kozmopolítoma |
tožilnik | kozmopolíta |
mestnik | pri kozmopolítih |
orodnik | s kozmopolítoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | kozmopolíti |
rodilnik | kozmopolítov |
dajalnik | kozmopolítom |
tožilnik | kozmopolíte |
mestnik | pri kozmopolítih |
orodnik | s kozmopolíti |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | kozmopolít | kozmopolíta | kozmopolíti |
rodilnik | kozmopolíta | kozmopolítov | kozmopolítov |
dajalnik | kozmopolítu | kozmopolítoma | kozmopolítom |
tožilnik | kozmopolíta | kozmopolíta | kozmopolíte |
mestnik | pri kozmopolítu | pri kozmopolítih | pri kozmopolítih |
orodnik | s kozmopolítom | s kozmopolítoma | s kozmopolíti |
EDNINA |
imenovalnik | kozmopolȋt |
rodilnik | kozmopolȋta |
dajalnik | kozmopolȋtu |
tožilnik | kozmopolȋta |
mestnik | pri kozmopolȋtu |
orodnik | s kozmopolȋtom |
DVOJINA |
imenovalnik | kozmopolȋta |
rodilnik | kozmopolȋtov |
dajalnik | kozmopolȋtoma |
tožilnik | kozmopolȋta |
mestnik | pri kozmopolȋtih |
orodnik | s kozmopolȋtoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | kozmopolȋti |
rodilnik | kozmopolȋtov |
dajalnik | kozmopolȋtom |
tožilnik | kozmopolȋte |
mestnik | pri kozmopolȋtih |
orodnik | s kozmopolȋti |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | kozmopolȋt | kozmopolȋta | kozmopolȋti |
rodilnik | kozmopolȋta | kozmopolȋtov | kozmopolȋtov |
dajalnik | kozmopolȋtu | kozmopolȋtoma | kozmopolȋtom |
tožilnik | kozmopolȋta | kozmopolȋta | kozmopolȋte |
mestnik | pri kozmopolȋtu | pri kozmopolȋtih | pri kozmopolȋtih |
orodnik | s kozmopolȋtom | s kozmopolȋtoma | s kozmopolȋti |
prevzeto prek nem. Kosmopolit, frc. cosmopolite iz gr. kosmopolī́tēs, iz kósmos v pomenu ‛svet’ + polī́tēs ‛državljan’ - več ... kozmopolít kozmopolíta[kozmopolít] samostalnik moškega spola1. kdor ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnostiVaš oče je bil kozmopolit, vendar vitalno navezan na slovensko okolje. 2. iz biologije vrsta, ki je v primernih življenjskih okoljih razširjena skoraj po vsem svetuMorski pes orjak je kozmopolit, vendar nikjer prav posebej pogost. prevzeto prek nem. Kosmopolit, frc. cosmopolite iz gr. kosmopolī́tēs, iz kósmos v pomenu ‛svet’ + polī́tēs ‛državljan’ - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 29. 11. 2024.