1. majhen kuščar rjavkaste ali zelenkaste barve, ki v nevarnosti odvrže rep, da z njim zamoti plenilca; primerjaj lat. Lacerta agilis ► sam. beseda v imenovalniku + glag. Mnogo marmornatih stopnic, ki vodijo k spomeniku, je razbitih, na njih se sončijo martinčki in drugi kuščarji, med njimi rastejo šopi trave. Med grmičevjem z ogromnimi rožnatimi cvetovi se je neprestano smukal martinček. Pozimi martinček otrpne, zato hrane ne potrebuje, skalnjaka pa ni treba ogrevati. ► glag. + sam. beseda v tožilniku Domov je prinašal močerade, kuščarje, martinčke, zelene rege in tudi krastače. Gledala sem martinčke, ki se lovijo po razbeljenih ostankih mogočnih palač.
2. ekspresivno kdor se (rad) izpostavlja sončnim žarkomPretekli konec tedna je na slovenski Obali minil v znamenju sonca, že skoraj poletne gorkote in prvih človeških martinčkov, ki so se po portoroški plaži nastavljali božajočim sončnim žarkom. Včerajšnji sončni dan je privabil na plan kar nekaj sonca željnih martinčkov, ki so uživali v sončnih žarkih, čeprav temperatura zraka ni bila pretirano visoka.
EDNINA | |
imenovalnik | martinček |
rodilnik | martinčka |
dajalnik | martinčku |
tožilnik | martinčka |
mestnik | pri martinčku |
orodnik | z martinčkom |
DVOJINA | |
imenovalnik | martinčka |
rodilnik | martinčkov |
dajalnik | martinčkoma |
tožilnik | martinčka |
mestnik | pri martinčkih |
orodnik | z martinčkoma |
MNOŽINA | |
imenovalnik | martinčki |
rodilnik | martinčkov |
dajalnik | martinčkom |
tožilnik | martinčke |
mestnik | pri martinčkih |
orodnik | z martinčki |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | martinček | martinčka | martinčki |
rodilnik | martinčka | martinčkov | martinčkov |
dajalnik | martinčku | martinčkoma | martinčkom |
tožilnik | martinčka | martinčka | martinčke |
mestnik | pri martinčku | pri martinčkih | pri martinčkih |
orodnik | z martinčkom | z martinčkoma | z martinčki |
EDNINA | |
imenovalnik | martínček |
rodilnik | martínčka |
dajalnik | martínčku |
tožilnik | martínčka |
mestnik | pri martínčku |
orodnik | z martínčkom |
DVOJINA | |
imenovalnik | martínčka |
rodilnik | martínčkov |
dajalnik | martínčkoma |
tožilnik | martínčka |
mestnik | pri martínčkih |
orodnik | z martínčkoma |
MNOŽINA | |
imenovalnik | martínčki |
rodilnik | martínčkov |
dajalnik | martínčkom |
tožilnik | martínčke |
mestnik | pri martínčkih |
orodnik | z martínčki |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | martínček | martínčka | martínčki |
rodilnik | martínčka | martínčkov | martínčkov |
dajalnik | martínčku | martínčkoma | martínčkom |
tožilnik | martínčka | martínčka | martínčke |
mestnik | pri martínčku | pri martínčkih | pri martínčkih |
orodnik | z martínčkom | z martínčkoma | z martínčki |
EDNINA | |
imenovalnik | martȋnček |
rodilnik | martȋnčka |
dajalnik | martȋnčku |
tožilnik | martȋnčka |
mestnik | pri martȋnčku |
orodnik | z martȋnčkom |
DVOJINA | |
imenovalnik | martȋnčka |
rodilnik | martȋnčkov |
dajalnik | martȋnčkoma |
tožilnik | martȋnčka |
mestnik | pri martȋnčkih |
orodnik | z martȋnčkoma |
MNOŽINA | |
imenovalnik | martȋnčki |
rodilnik | martȋnčkov |
dajalnik | martȋnčkom |
tožilnik | martȋnčke |
mestnik | pri martȋnčkih |
orodnik | z martȋnčki |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | martȋnček | martȋnčka | martȋnčki |
rodilnik | martȋnčka | martȋnčkov | martȋnčkov |
dajalnik | martȋnčku | martȋnčkoma | martȋnčkom |
tožilnik | martȋnčka | martȋnčka | martȋnčke |
mestnik | pri martȋnčku | pri martȋnčkih | pri martȋnčkih |
orodnik | z martȋnčkom | z martȋnčkoma | z martȋnčki |
1. majhen kuščar rjavkaste ali zelenkaste barve, ki v nevarnosti odvrže rep, da z njim zamoti plenilca; primerjaj lat. Lacerta agilis Mnogo marmornatih stopnic, ki vodijo k spomeniku, je razbitih, na njih se sončijo martinčki in drugi kuščarji, med njimi rastejo šopi trave.
2. ekspresivno kdor se (rad) izpostavlja sončnim žarkomPretekli konec tedna je na slovenski Obali minil v znamenju sonca, že skoraj poletne gorkote in prvih človeških martinčkov, ki so se po portoroški plaži nastavljali božajočim sončnim žarkom.