1. oglašanje z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko► prid. beseda + sam. beseda Maček se podrgne ob njeno nogo, nato pa zdrvi naravnost v kuhinjo k svoji skledi in tam z glasnim mijavkanjem prosi za hrano. Muc me vsako jutro prebudi s svojim mijavkanjem pred vrati. Okno je bilo odprto in iz parka je zaslišala mijavkanje muce.
- ● glasno mijavkanje ● mačje mijavkanje
1.1. ekspresivno govorjenje, oglašanje s temu podobnimi glasoviIma super vokal, škoda le, da ga namerno pači z nosljanjem, ker potem vse skupaj izzveni kot mijavkanje. Eden od navzočih mozambiških gostov mu je vrnil milo za drago: »Ko jaz poslušam Evropejce, se mi zdijo njihovi jeziki eno samo mijavkanje.«
2. slabšalno izražanje nezadovoljstva, nestrinjanja s čimIz njegovih ust je bilo moč slišati le mijavkanje užaljenega politika. Nekaterih njegovih komentarjev sploh ne razumem, vsemu mijavkanju niti ne sledim več, ker ga je preprosto preveč.
EDNINA | |
imenovalnik | mijavkanje |
rodilnik | mijavkanja |
dajalnik | mijavkanju |
tožilnik | mijavkanje |
mestnik | pri mijavkanju |
orodnik | z mijavkanjem |
DVOJINA | |
imenovalnik | mijavkanji |
rodilnik | mijavkanj |
dajalnik | mijavkanjema |
tožilnik | mijavkanji |
mestnik | pri mijavkanjih |
orodnik | z mijavkanjema |
MNOŽINA | |
imenovalnik | mijavkanja |
rodilnik | mijavkanj |
dajalnik | mijavkanjem |
tožilnik | mijavkanja |
mestnik | pri mijavkanjih |
orodnik | z mijavkanji |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | mijavkanje | mijavkanji | mijavkanja |
rodilnik | mijavkanja | mijavkanj | mijavkanj |
dajalnik | mijavkanju | mijavkanjema | mijavkanjem |
tožilnik | mijavkanje | mijavkanji | mijavkanja |
mestnik | pri mijavkanju | pri mijavkanjih | pri mijavkanjih |
orodnik | z mijavkanjem | z mijavkanjema | z mijavkanji |
EDNINA | |
imenovalnik | mijávkanje |
rodilnik | mijávkanja |
dajalnik | mijávkanju |
tožilnik | mijávkanje |
mestnik | pri mijávkanju |
orodnik | z mijávkanjem |
DVOJINA | |
imenovalnik | mijávkanji |
rodilnik | mijávkanj |
dajalnik | mijávkanjema |
tožilnik | mijávkanji |
mestnik | pri mijávkanjih |
orodnik | z mijávkanjema |
MNOŽINA | |
imenovalnik | mijávkanja |
rodilnik | mijávkanj |
dajalnik | mijávkanjem |
tožilnik | mijávkanja |
mestnik | pri mijávkanjih |
orodnik | z mijávkanji |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | mijávkanje | mijávkanji | mijávkanja |
rodilnik | mijávkanja | mijávkanj | mijávkanj |
dajalnik | mijávkanju | mijávkanjema | mijávkanjem |
tožilnik | mijávkanje | mijávkanji | mijávkanja |
mestnik | pri mijávkanju | pri mijávkanjih | pri mijávkanjih |
orodnik | z mijávkanjem | z mijávkanjema | z mijávkanji |
EDNINA | |
imenovalnik | mijȃvkanje |
rodilnik | mijȃvkanja |
dajalnik | mijȃvkanju |
tožilnik | mijȃvkanje |
mestnik | pri mijȃvkanju |
orodnik | z mijȃvkanjem |
DVOJINA | |
imenovalnik | mijȃvkanji |
rodilnik | mijȃvkanj |
dajalnik | mijȃvkanjema |
tožilnik | mijȃvkanji |
mestnik | pri mijȃvkanjih |
orodnik | z mijȃvkanjema |
MNOŽINA | |
imenovalnik | mijȃvkanja |
rodilnik | mijȃvkanj |
dajalnik | mijȃvkanjem |
tožilnik | mijȃvkanja |
mestnik | pri mijȃvkanjih |
orodnik | z mijȃvkanji |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | mijȃvkanje | mijȃvkanji | mijȃvkanja |
rodilnik | mijȃvkanja | mijȃvkanj | mijȃvkanj |
dajalnik | mijȃvkanju | mijȃvkanjema | mijȃvkanjem |
tožilnik | mijȃvkanje | mijȃvkanji | mijȃvkanja |
mestnik | pri mijȃvkanju | pri mijȃvkanjih | pri mijȃvkanjih |
orodnik | z mijȃvkanjem | z mijȃvkanjema | z mijȃvkanji |
1. oglašanje z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačkoMaček se podrgne ob njeno nogo, nato pa zdrvi naravnost v kuhinjo k svoji skledi in tam z glasnim mijavkanjem prosi za hrano.
1.1. ekspresivno govorjenje, oglašanje s temu podobnimi glasoviIma super vokal, škoda le, da ga namerno pači z nosljanjem, ker potem vse skupaj izzveni kot mijavkanje.
2. slabšalno izražanje nezadovoljstva, nestrinjanja s čimIz njegovih ust je bilo moč slišati le mijavkanje užaljenega politika.