povzpétnež povzpétneža[pou̯spétneš pou̯spétneža] samostalnik moškega spolaekspresivno kdor si prizadeva napredovati z vsemi sredstvi, brez upoštevanja pravic, potreb drugih► prid. beseda + sam. beseda Nasprotnike bo imel celo v lastni stranki, kjer se peščica finančnih povzpetnežev noče odreči dosedanjim privilegijem. Na televiziji je vse več mladih povzpetnežev, ki menda vse vedo o zdravstvu in njegovi »ekonomiji«. Na stranko se obeša veliko povzpetnežev, ki jim gre predvsem za oblast. Gre za široko razvejano mrežo povzpetnežev, ki se zaradi svoje finančne in poslovne moči polasti določenih državnih organov. | EDNINA |
| imenovalnik | povzpetnež |
| rodilnik | povzpetneža |
| dajalnik | povzpetnežu |
| tožilnik | povzpetneža |
| mestnik | pri povzpetnežu |
| orodnik | s povzpetnežem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | povzpetneža |
| rodilnik | povzpetnežev |
| dajalnik | povzpetnežema |
| tožilnik | povzpetneža |
| mestnik | pri povzpetnežih |
| orodnik | s povzpetnežema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | povzpetneži |
| rodilnik | povzpetnežev |
| dajalnik | povzpetnežem |
| tožilnik | povzpetneže |
| mestnik | pri povzpetnežih |
| orodnik | s povzpetneži |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | povzpetnež | povzpetneža | povzpetneži |
| rodilnik | povzpetneža | povzpetnežev | povzpetnežev |
| dajalnik | povzpetnežu | povzpetnežema | povzpetnežem |
| tožilnik | povzpetneža | povzpetneža | povzpetneže |
| mestnik | pri povzpetnežu | pri povzpetnežih | pri povzpetnežih |
| orodnik | s povzpetnežem | s povzpetnežema | s povzpetneži |
| EDNINA |
| imenovalnik | povzpétnež |
| rodilnik | povzpétneža |
| dajalnik | povzpétnežu |
| tožilnik | povzpétneža |
| mestnik | pri povzpétnežu |
| orodnik | s povzpétnežem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | povzpétneža |
| rodilnik | povzpétnežev |
| dajalnik | povzpétnežema |
| tožilnik | povzpétneža |
| mestnik | pri povzpétnežih |
| orodnik | s povzpétnežema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | povzpétneži |
| rodilnik | povzpétnežev |
| dajalnik | povzpétnežem |
| tožilnik | povzpétneže |
| mestnik | pri povzpétnežih |
| orodnik | s povzpétneži |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | povzpétnež | povzpétneža | povzpétneži |
| rodilnik | povzpétneža | povzpétnežev | povzpétnežev |
| dajalnik | povzpétnežu | povzpétnežema | povzpétnežem |
| tožilnik | povzpétneža | povzpétneža | povzpétneže |
| mestnik | pri povzpétnežu | pri povzpétnežih | pri povzpétnežih |
| orodnik | s povzpétnežem | s povzpétnežema | s povzpétneži |
| EDNINA |
| imenovalnik | povzpẹ̑tnež |
| rodilnik | povzpẹ̑tneža |
| dajalnik | povzpẹ̑tnežu |
| tožilnik | povzpẹ̑tneža |
| mestnik | pri povzpẹ̑tnežu |
| orodnik | s povzpẹ̑tnežem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | povzpẹ̑tneža |
| rodilnik | povzpẹ̑tnežev |
| dajalnik | povzpẹ̑tnežema |
| tožilnik | povzpẹ̑tneža |
| mestnik | pri povzpẹ̑tnežih |
| orodnik | s povzpẹ̑tnežema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | povzpẹ̑tneži |
| rodilnik | povzpẹ̑tnežev |
| dajalnik | povzpẹ̑tnežem |
| tožilnik | povzpẹ̑tneže |
| mestnik | pri povzpẹ̑tnežih |
| orodnik | s povzpẹ̑tneži |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | povzpẹ̑tnež | povzpẹ̑tneža | povzpẹ̑tneži |
| rodilnik | povzpẹ̑tneža | povzpẹ̑tnežev | povzpẹ̑tnežev |
| dajalnik | povzpẹ̑tnežu | povzpẹ̑tnežema | povzpẹ̑tnežem |
| tožilnik | povzpẹ̑tneža | povzpẹ̑tneža | povzpẹ̑tneže |
| mestnik | pri povzpẹ̑tnežu | pri povzpẹ̑tnežih | pri povzpẹ̑tnežih |
| orodnik | s povzpẹ̑tnežem | s povzpẹ̑tnežema | s povzpẹ̑tneži |
povzpétnež povzpétneža[pou̯spétneš pou̯spétneža] samostalnik moškega spolaekspresivno kdor si prizadeva napredovati z vsemi sredstvi, brez upoštevanja pravic, potreb drugihNasprotnike bo imel celo v lastni stranki, kjer se peščica finančnih povzpetnežev noče odreči dosedanjim privilegijem. iz povzpeten iz ↑povzpeti se eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 13. 7. 2025.
Dostopnost