prislòv prislôva[prislòu̯ prislôva] samostalnik moškega spola1. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno ob glagolu ter označuje okoliščine prostora, časa, vzroka in načina► priredna zveza Z jezikovnega stališča vsebuje utemeljevalno besedilo veliko pridevnikov in prislovov, s katerimi sporočevalec vrednoti dejstvo. Zakaj beseda všeč ni pridevnik ali prislov? Prislovi nimajo oblik za spol in število ter se ne sklanjajo. Prislove stopnjujemo, ne pa sklanjamo. 1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti► priredna zveza Daljše prislove in pridevnike je laže, lepše in bolj razumljivo stopnjevati z bolj in najbolj. Preveč prislovov in pridevnikov upočasni tempo pripovedovanja. Razlike v rabi prislovov zmeraj in zmerom so majhne. Zapiši primernik prislova dobro. časovni prislov
iz jezikoslovja prislov, ki pomeni časovne okoliščine in odgovarja na vprašanja »Kdaj?«, »Od kdaj?«, »Do kdaj?«Zaporednost dogajanja izražajo časovni prislovi zjutraj, opoldne, podnevi in ponoči. Ker je največkrat predstavljeno časovno zaporedje dogodkov, so v pripovedovalnem besedilu pogosti časovni prislovi. krajevni prislov
iz jezikoslovja prislov, ki pomeni krajevne okoliščine in odgovarja na vprašanja »Kje?«, »Kam?«, »(Od) kod?«Poleg krajevnih prislovov utrjujemo še predložne besedne zveze za označevanje kraja. Velja opozoriti, da ima v slovenščini krajevni prislov prednost pred časovnim, medtem ko je v angleščini ravno obratno. načinovni prislov
iz jezikoslovja prislov, ki odgovarja na vprašanje »Kako?«Preberite naslednje načinovne prislove: šepetaje, stoje, razumljivo, mirno, hitro. Naloga preverja upovedovalno/skladenjsko zmožnost in vprašalnico za načinovni prislov. | EDNINA |
| imenovalnik | prislov |
| rodilnik | prislova |
| dajalnik | prislovu |
| tožilnik | prislov |
| mestnik | pri prislovu |
| orodnik | s prislovom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | prislova |
| rodilnik | prislovov |
| dajalnik | prislovoma |
| tožilnik | prislova |
| mestnik | pri prislovih |
| orodnik | s prislovoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | prislovi |
| rodilnik | prislovov |
| dajalnik | prislovom |
| tožilnik | prislove |
| mestnik | pri prislovih |
| orodnik | s prislovi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | prislov | prislova | prislovi |
| rodilnik | prislova | prislovov | prislovov |
| dajalnik | prislovu | prislovoma | prislovom |
| tožilnik | prislov | prislova | prislove |
| mestnik | pri prislovu | pri prislovih | pri prislovih |
| orodnik | s prislovom | s prislovoma | s prislovi |
| EDNINA |
| imenovalnik | prislòv |
| rodilnik | prislôva |
| dajalnik | prislôvu |
| tožilnik | prislòv |
| mestnik | pri prislôvu |
| orodnik | s prislôvom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | prislôva |
| rodilnik | prislôvov |
| dajalnik | prislôvoma |
| tožilnik | prislôva |
| mestnik | pri prislôvih |
| orodnik | s prislôvoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | prislôvi |
| rodilnik | prislôvov |
| dajalnik | prislôvom |
| tožilnik | prislôve |
| mestnik | pri prislôvih |
| orodnik | s prislôvi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | prislòv | prislôva | prislôvi |
| rodilnik | prislôva | prislôvov | prislôvov |
| dajalnik | prislôvu | prislôvoma | prislôvom |
| tožilnik | prislòv | prislôva | prislôve |
| mestnik | pri prislôvu | pri prislôvih | pri prislôvih |
| orodnik | s prislôvom | s prislôvoma | s prislôvi |
| EDNINA |
| imenovalnik | prislȍv |
| rodilnik | prislóva |
| dajalnik | prislóvu |
| tožilnik | prislȍv |
| mestnik | pri prislóvu tudi pri prislȏvu |
| orodnik | s prislóvom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | prislôva |
| rodilnik | prislóvov in prislȏvov |
| dajalnik | prislóvoma |
| tožilnik | prislóva |
| mestnik | pri prislóvih in pri prislȏvih |
| orodnik | s prislôvoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | prislóvi |
| rodilnik | prislóvov in prislȏvov |
| dajalnik | prislóvom |
| tožilnik | prislóve |
| mestnik | pri prislóvih in pri prislȏvih |
| orodnik | s prislóvi in s prislȏvi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | prislȍv | prislôva | prislóvi |
| rodilnik | prislóva | prislóvov in prislȏvov | prislóvov in prislȏvov |
| dajalnik | prislóvu | prislóvoma | prislóvom |
| tožilnik | prislȍv | prislóva | prislóve |
| mestnik | pri prislóvu tudi pri prislȏvu | pri prislóvih in pri prislȏvih | pri prislóvih in pri prislȏvih |
| orodnik | s prislóvom | s prislôvoma | s prislóvi in s prislȏvi |
prislòv prislôva[prislòu̯ prislôva] samostalnik moškega spola1. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno ob glagolu ter označuje okoliščine prostora, časa, vzroka in načinaZ jezikovnega stališča vsebuje utemeljevalno besedilo veliko pridevnikov in prislovov, s katerimi sporočevalec vrednoti dejstvo.1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrstiDaljše prislove in pridevnike je laže, lepše in bolj razumljivo stopnjevati z bolj in najbolj. časovni prislov
iz jezikoslovja prislov, ki pomeni časovne okoliščine in odgovarja na vprašanja »Kdaj?«, »Od kdaj?«, »Do kdaj?«Zaporednost dogajanja izražajo časovni prislovi zjutraj, opoldne, podnevi in ponoči. krajevni prislov
iz jezikoslovja prislov, ki pomeni krajevne okoliščine in odgovarja na vprašanja »Kje?«, »Kam?«, »(Od) kod?«Poleg krajevnih prislovov utrjujemo še predložne besedne zveze za označevanje kraja. načinovni prislov
iz jezikoslovja prislov, ki odgovarja na vprašanje »Kako?«Preberite naslednje načinovne prislove: šepetaje, stoje, razumljivo, mirno, hitro. po zgledu lat. adverbium (iz lat. ad ‛pri, k’ + verbum ‛beseda’, ‛glagol’) iz ↑pri + ↑slovo v pomenu ‛glagol’, ker prislov v stavku navadno stoji ob glagolu in mu natančneje določa pomen; razvoj pomena ‛beseda’ > ‛glagol’ je pod vplivom lat. verbum ‛beseda’, kar kot jezikoslovni strokovni izraz pomeni ‛glagol’ - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 14. 7. 2025.
Dostopnost