1. tudi s ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove, opomni koga, naj bo tiho, govori tišje»Pšt!« jo je utišala. Samo prst je dvignila k ustom in dodala »pšššt«. Pšššt! Pazi, da naju ne slišijo!
1.1. tudi s ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec koga pozove, opomni, naj o čem ne govori, kaj ohrani kot skrivnostPšššt, pa ne govori okoli.
2. tudi s ponovljeno črko š posnema šušljanje, šelestenjePšt, ššš, pšššt, se je že šušljalo po razredu. Delalo je pšt pšššt pšššt, potem pa frfut frfut, ko je kaka ptica poletela čez krošnje.
1. tudi s ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove, opomni koga, naj bo tiho, govori tišje»Pšt!« jo je utišala.
1.1. tudi s ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec koga pozove, opomni, naj o čem ne govori, kaj ohrani kot skrivnostPšššt, pa ne govori okoli.
2. tudi s ponovljeno črko š posnema šušljanje, šelestenjePšt, ššš, pšššt, se je že šušljalo po razredu.
Dostopnost