špórtnik špórtnika[špórtnik] samostalnik moškega spola1. kdor se ukvarja s športom► prid. beseda + sam. beseda - ● aktiven, navdušen, uspešen športnik ● ekstremni športnik ● kategorizirani, profesionalni, rekreativni športnik ● nadarjen športnik ● perspektiven, vrhunski, vsestranski športnik
Uspešni mladi športniki so predsedniku podarili fotografijo vseh dobitnikov medalj. Tudi izkušeni profesionalni športniki pogosto precenijo sposobnosti in s treningom preobremenijo organizem. Vrhunskim in perspektivnim športnikom ter dijakom, dejavnim na širšem kulturnem področju, omogočamo individualno delo in prilagajanje šolskih obveznosti. ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku - ● dosežki športnikov ● izbor, kategorizacija, priprava športnikov ● komisija, sindikat športnikov ● prehrana športnika ● status športnika
V marsikateri športni panogi je Slovenija z dosežki športnikov v svetovnem vrhu. Protestu sindikata športnikov se bodo pridružili tudi člani reprezentance. Osnovna prehrana športnika je mešana kakovostna prehrana, ki je pripravljena po načelih zdrave hrane. ► sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku Sodelovalo je 2500 športnikov iz 180 držav, med njimi tudi 16 slovenskih. Svetovni rekordi, ki jih športniki invalidi dosegajo na paraolimpijskih igrah, so primerljivi z dosežki športnikov olimpijcev. 2. manj formalno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno koloSINONIMI: ekspresivno atlet, športni avtomobil ► prid. beseda + sam. beseda - ● nov športnik ● pravi športnik
V enem dnevu je ključe novih športnikov prevzelo kar 73 voznikov. Pri visokih vrtljajih motorja je pravi športnik, ki se odziva vsakemu premiku ročice plina. Pisalo se je leto 1955 in Mercedesov 300 SLR je bil tisto leto športnik nad športniki. | EDNINA |
| imenovalnik | športnik |
| rodilnik | športnika |
| dajalnik | športniku |
| tožilnik | športnika |
| mestnik | pri športniku |
| orodnik | s športnikom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | športnika |
| rodilnik | športnikov |
| dajalnik | športnikoma |
| tožilnik | športnika |
| mestnik | pri športnikih |
| orodnik | s športnikoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | športniki |
| rodilnik | športnikov |
| dajalnik | športnikom |
| tožilnik | športnike |
| mestnik | pri športnikih |
| orodnik | s športniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | športnik | športnika | športniki |
| rodilnik | športnika | športnikov | športnikov |
| dajalnik | športniku | športnikoma | športnikom |
| tožilnik | športnika | športnika | športnike |
| mestnik | pri športniku | pri športnikih | pri športnikih |
| orodnik | s športnikom | s športnikoma | s športniki |
| EDNINA |
| imenovalnik | špórtnik |
| rodilnik | špórtnika |
| dajalnik | špórtniku |
| tožilnik | špórtnika |
| mestnik | pri špórtniku |
| orodnik | s špórtnikom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | špórtnika |
| rodilnik | špórtnikov |
| dajalnik | špórtnikoma |
| tožilnik | špórtnika |
| mestnik | pri špórtnikih |
| orodnik | s špórtnikoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | špórtniki |
| rodilnik | špórtnikov |
| dajalnik | špórtnikom |
| tožilnik | špórtnike |
| mestnik | pri špórtnikih |
| orodnik | s špórtniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | špórtnik | špórtnika | špórtniki |
| rodilnik | špórtnika | špórtnikov | špórtnikov |
| dajalnik | špórtniku | špórtnikoma | špórtnikom |
| tožilnik | špórtnika | špórtnika | špórtnike |
| mestnik | pri špórtniku | pri špórtnikih | pri špórtnikih |
| orodnik | s špórtnikom | s špórtnikoma | s špórtniki |
| EDNINA |
| imenovalnik | špọ̑rtnik |
| rodilnik | špọ̑rtnika |
| dajalnik | špọ̑rtniku |
| tožilnik | špọ̑rtnika |
| mestnik | pri špọ̑rtniku |
| orodnik | s špọ̑rtnikom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | špọ̑rtnika |
| rodilnik | špọ̑rtnikov |
| dajalnik | špọ̑rtnikoma |
| tožilnik | špọ̑rtnika |
| mestnik | pri špọ̑rtnikih |
| orodnik | s špọ̑rtnikoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | špọ̑rtniki |
| rodilnik | špọ̑rtnikov |
| dajalnik | špọ̑rtnikom |
| tožilnik | špọ̑rtnike |
| mestnik | pri špọ̑rtnikih |
| orodnik | s špọ̑rtniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | špọ̑rtnik | špọ̑rtnika | špọ̑rtniki |
| rodilnik | špọ̑rtnika | špọ̑rtnikov | špọ̑rtnikov |
| dajalnik | špọ̑rtniku | špọ̑rtnikoma | špọ̑rtnikom |
| tožilnik | špọ̑rtnika | špọ̑rtnika | špọ̑rtnike |
| mestnik | pri špọ̑rtniku | pri špọ̑rtnikih | pri špọ̑rtnikih |
| orodnik | s špọ̑rtnikom | s špọ̑rtnikoma | s špọ̑rtniki |
špórtnik špórtnika[špórtnik] samostalnik moškega spola1. kdor se ukvarja s športomUspešni mladi športniki so predsedniku podarili fotografijo vseh dobitnikov medalj. 2. manj formalno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno koloSINONIMI: ekspresivno atlet, športni avtomobil V enem dnevu je ključe novih športnikov prevzelo kar 73 voznikov. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 16. 12. 2024.
Dostopnost