volčják volčjáka[volčják] samostalnik moškega spolavelik pes, navadno s srednje dolgo dlako rjavkaste in črne barve, daljšim gobcem, daljšim košatim repom in pokončnimi uhljiVčasih so skupaj odpeljali ven našega volčjaka, sprehajali so se po parku in mu metali palico ali teniško žogico. Je mešanka med sibirskim haskijem in volčjakom. EDNINA |
imenovalnik | volčjak |
rodilnik | volčjaka |
dajalnik | volčjaku |
tožilnik | volčjaka |
mestnik | pri volčjaku |
orodnik | z volčjakom |
DVOJINA |
imenovalnik | volčjaka |
rodilnik | volčjakov |
dajalnik | volčjakoma |
tožilnik | volčjaka |
mestnik | pri volčjakih |
orodnik | z volčjakoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | volčjaki |
rodilnik | volčjakov |
dajalnik | volčjakom |
tožilnik | volčjake |
mestnik | pri volčjakih |
orodnik | z volčjaki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | volčjak | volčjaka | volčjaki |
rodilnik | volčjaka | volčjakov | volčjakov |
dajalnik | volčjaku | volčjakoma | volčjakom |
tožilnik | volčjaka | volčjaka | volčjake |
mestnik | pri volčjaku | pri volčjakih | pri volčjakih |
orodnik | z volčjakom | z volčjakoma | z volčjaki |
EDNINA |
imenovalnik | volčják |
rodilnik | volčjáka |
dajalnik | volčjáku |
tožilnik | volčjáka |
mestnik | pri volčjáku |
orodnik | z volčjákom |
DVOJINA |
imenovalnik | volčjáka |
rodilnik | volčjákov |
dajalnik | volčjákoma |
tožilnik | volčjáka |
mestnik | pri volčjákih |
orodnik | z volčjákoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | volčjáki |
rodilnik | volčjákov |
dajalnik | volčjákom |
tožilnik | volčjáke |
mestnik | pri volčjákih |
orodnik | z volčjáki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | volčják | volčjáka | volčjáki |
rodilnik | volčjáka | volčjákov | volčjákov |
dajalnik | volčjáku | volčjákoma | volčjákom |
tožilnik | volčjáka | volčjáka | volčjáke |
mestnik | pri volčjáku | pri volčjákih | pri volčjákih |
orodnik | z volčjákom | z volčjákoma | z volčjáki |
EDNINA |
imenovalnik | volčják |
rodilnik | volčjáka |
dajalnik | volčjáku |
tožilnik | volčjáka |
mestnik | pri volčjáku |
orodnik | z volčjákom |
DVOJINA |
imenovalnik | volčjáka |
rodilnik | volčjákov tudi volčjȃkov |
dajalnik | volčjákoma |
tožilnik | volčjáka |
mestnik | pri volčjákih tudi pri volčjȃkih |
orodnik | z volčjákoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | volčjáki |
rodilnik | volčjákov tudi volčjȃkov |
dajalnik | volčjákom |
tožilnik | volčjáke |
mestnik | pri volčjákih tudi pri volčjȃkih |
orodnik | z volčjáki tudi z volčjȃki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | volčják | volčjáka | volčjáki |
rodilnik | volčjáka | volčjákov tudi volčjȃkov | volčjákov tudi volčjȃkov |
dajalnik | volčjáku | volčjákoma | volčjákom |
tožilnik | volčjáka | volčjáka | volčjáke |
mestnik | pri volčjáku | pri volčjákih tudi pri volčjȃkih | pri volčjákih tudi pri volčjȃkih |
orodnik | z volčjákom | z volčjákoma | z volčjáki tudi z volčjȃki |
volčják volčjáka[volčják] samostalnik moškega spolavelik pes, navadno s srednje dolgo dlako rjavkaste in črne barve, daljšim gobcem, daljšim košatim repom in pokončnimi uhljiVčasih so skupaj odpeljali ven našega volčjaka, sprehajali so se po parku in mu metali palico ali teniško žogico. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.