1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki zamenjuje navadno samostalnik, pridevnik ali prislov ter se nanaša na nezaimenske ustreznike v besediluZaimki imajo v primeri s samostalniki in pridevniki posebne lastnosti. Zaimki v aboridžinskih jezikih izražajo razlikovanja, ki jih v evropskih jezikih ne poznamo.
1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti► glag. + sam. beseda v tožilniku Sklanjajte zaimka nekdo in kdor. Spremenila je retoriko in namesto besede midva začela uporabljati zaimek jaz. Pričakujemo, da bo otrok v komunikaciji pravilno uporabljal zaimke. ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Utrjujemo uporabo zaimkov, tako da od otrok pričakujemo odgovore na vprašanja ali samostojno pripovedovanje zgodbe in opisovanje slike.
- ● sklanjati zaimek ● uporabljati zaimek
- ● raba, uporaba zaimka
iz jezikoslovja zaimek, ki kaže na določeno osebo ali stvar, njeno lastnost, velikost ali vrstoKo govorimo o nekom, ki je prisoten v naši družbi, ne govorimo o njem s kazalnim zaimkom, temveč z njegovim imenom ali priimkom. Avtorica navaja kazalna zaimka »ta« in »tisti« in ustrezna prislova »tukaj« in »tam«.
iz jezikoslovja zaimek, ki poimenuje govorečega, ogovorjenega in neudeleženca pogovoraOsebni zaimki se sklanjajo. Osebne zaimke za ogovorjeno osebo lahko pišemo z veliko ali z malo začetnico, npr. Ti/ti, Vi/vi. Vsak osebni zaimek ima svoj sklanjatveni vzorec.
iz jezikoslovja zaimek, ki uvaja odvisne stavke in se nanaša na samostalniške, pridevniške ali prislovne besede ter zvezeOziralna zaimka se od vprašalnih zaimkov kdo in kaj ločita le po končnem -r: kdor, kar. Ponoviti bo treba rabo oziralnih zaimkov. Oziralni zaimki so kdor, kar, kjer, kadar, kakor in kolikor.
iz jezikoslovja zaimek, ki izraža lastnino ali pripadnost govorečega, ogovorjenega in neudeleženca pogovoraUčenci so morali povezati osebni zaimek z ustreznim svojilnim zaimkom. Svojilne zaimke za ogovorjeno osebo lahko pišemo z veliko ali z malo začetnico, npr. Tvoj/tvoj, Vaš/vaš. Premislite, kako bi pisali osebne in svojilne zaimke za ogovorjene osebe v opravičilu ravnatelju, v pismu prijateljici, v prošnji za štipendijo, na razglednici babici.
| EDNINA | |
| imenovalnik | zaimek |
| rodilnik | zaimka |
| dajalnik | zaimku |
| tožilnik | zaimek |
| mestnik | pri zaimku |
| orodnik | z zaimkom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | zaimka |
| rodilnik | zaimkov |
| dajalnik | zaimkoma |
| tožilnik | zaimka |
| mestnik | pri zaimkih |
| orodnik | z zaimkoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | zaimki |
| rodilnik | zaimkov |
| dajalnik | zaimkom |
| tožilnik | zaimke |
| mestnik | pri zaimkih |
| orodnik | z zaimki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | zaimek | zaimka | zaimki |
| rodilnik | zaimka | zaimkov | zaimkov |
| dajalnik | zaimku | zaimkoma | zaimkom |
| tožilnik | zaimek | zaimka | zaimke |
| mestnik | pri zaimku | pri zaimkih | pri zaimkih |
| orodnik | z zaimkom | z zaimkoma | z zaimki |
| EDNINA | |
| imenovalnik | zaímek |
| rodilnik | zaímka |
| dajalnik | zaímku |
| tožilnik | zaímek |
| mestnik | pri zaímku |
| orodnik | z zaímkom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | zaímka |
| rodilnik | zaímkov |
| dajalnik | zaímkoma |
| tožilnik | zaímka |
| mestnik | pri zaímkih |
| orodnik | z zaímkoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | zaímki |
| rodilnik | zaímkov |
| dajalnik | zaímkom |
| tožilnik | zaímke |
| mestnik | pri zaímkih |
| orodnik | z zaímki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | zaímek | zaímka | zaímki |
| rodilnik | zaímka | zaímkov | zaímkov |
| dajalnik | zaímku | zaímkoma | zaímkom |
| tožilnik | zaímek | zaímka | zaímke |
| mestnik | pri zaímku | pri zaímkih | pri zaímkih |
| orodnik | z zaímkom | z zaímkoma | z zaímki |
| EDNINA | |
| imenovalnik | zaȋmek |
| rodilnik | zaȋmka |
| dajalnik | zaȋmku |
| tožilnik | zaȋmek |
| mestnik | pri zaȋmku |
| orodnik | z zaȋmkom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | zaȋmka |
| rodilnik | zaȋmkov |
| dajalnik | zaȋmkoma |
| tožilnik | zaȋmka |
| mestnik | pri zaȋmkih |
| orodnik | z zaȋmkoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | zaȋmki |
| rodilnik | zaȋmkov |
| dajalnik | zaȋmkom |
| tožilnik | zaȋmke |
| mestnik | pri zaȋmkih |
| orodnik | z zaȋmki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | zaȋmek | zaȋmka | zaȋmki |
| rodilnik | zaȋmka | zaȋmkov | zaȋmkov |
| dajalnik | zaȋmku | zaȋmkoma | zaȋmkom |
| tožilnik | zaȋmek | zaȋmka | zaȋmke |
| mestnik | pri zaȋmku | pri zaȋmkih | pri zaȋmkih |
| orodnik | z zaȋmkom | z zaȋmkoma | z zaȋmki |
1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki zamenjuje navadno samostalnik, pridevnik ali prislov ter se nanaša na nezaimenske ustreznike v besediluZaimki imajo v primeri s samostalniki in pridevniki posebne lastnosti.
1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrstiSklanjajte zaimka nekdo in kdor.
iz jezikoslovja zaimek, ki kaže na določeno osebo ali stvar, njeno lastnost, velikost ali vrsto
iz jezikoslovja zaimek, ki poimenuje govorečega, ogovorjenega in neudeleženca pogovora
iz jezikoslovja zaimek, ki uvaja odvisne stavke in se nanaša na samostalniške, pridevniške ali prislovne besede ter zveze
iz jezikoslovja zaimek, ki izraža lastnino ali pripadnost govorečega, ogovorjenega in neudeleženca pogovora
Dostopnost