1. oglasiti se ali začeti se oglašati z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice► sam. beseda v imenovalniku + glag. V gozdu za nami je na kratko zažvrgolela skrita nočna ptica. Kanarček je zažvrgolel kot vsako jutro, se pretegnil in se z radovednimi očmi ozrl po kakšni čebeli ali metulju. ► prisl. + glag. Na klopco, kjer sta sedela, je iz bližnjega drevesa priletela ptička in veselo zažvrgolela svojo pesmico. Že v zgodnji spomladi nam bodo ptice lepo zažvrgolele, kar nam bo razveselilo srce in polepšalo jutra.
- ● ptica, ptiček zažvrgoli
1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokomV sosednji sobi je nekaj zapiskalo in zažvrgolelo. Takoj sem prepoznal sinov mobitel.
1.2. ekspresivno reči, zapeti s temu podobnim glasom► prisl. + glag. »Počakajte, gospod doktor je ravno zadržan. Ima pacienta,« je prijazno zažvrgolela dežurna sestra. »Pridi, ljubica, prihranili smo ti kosilo,« je sladko zažvrgolela in ji naložila zvrhan krožnik.
- ● prijazno zažvrgoleti
nedoločnik
zažvrgoleti
namenilnik
zažvrgolet
sedanjik
| EDNINA | |
| 1. oseba | zažvrgolim |
| 2. oseba | zažvrgoliš |
| 3. oseba | zažvrgoli |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zažvrgoliva |
| 2. oseba | zažvrgolita |
| 3. oseba | zažvrgolita |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zažvrgolimo |
| 2. oseba | zažvrgolite |
| 3. oseba | zažvrgolijo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zažvrgolim | zažvrgoliva | zažvrgolimo |
| 2. oseba | zažvrgoliš | zažvrgolita | zažvrgolite |
| 3. oseba | zažvrgoli | zažvrgolita | zažvrgolijo |
velelnik
| EDNINA | |
| 1. oseba | |
| 2. oseba | zažvrgoli |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zažvrgoliva |
| 2. oseba | zažvrgolita |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zažvrgolimo |
| 2. oseba | zažvrgolite |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zažvrgoliva | zažvrgolimo | |
| 2. oseba | zažvrgoli | zažvrgolita | zažvrgolite |
DELEŽNIK
| EDNINA | |
| moški spol | zažvrgolel |
| ženski spol | zažvrgolela |
| srednji spol | zažvrgolelo |
| DVOJINA | |
| moški spol | zažvrgolela |
| ženski spol | zažvrgoleli |
| srednji spol | zažvrgoleli |
| MNOŽINA | |
| moški spol | zažvrgoleli |
| ženski spol | zažvrgolele |
| srednji spol | zažvrgolela |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| moški spol | zažvrgolel | zažvrgolela | zažvrgoleli |
| ženski spol | zažvrgolela | zažvrgoleli | zažvrgolele |
| srednji spol | zažvrgolelo | zažvrgoleli | zažvrgolela |
GLAGOLNIK
| EDNINA | |
| imenovalnik | zažvrgolenje |
| rodilnik | zažvrgolenja |
| dajalnik | zažvrgolenju |
| tožilnik | zažvrgolenje |
| mestnik | pri zažvrgolenju |
| orodnik | z zažvrgolenjem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | zažvrgolenji |
| rodilnik | zažvrgolenj |
| dajalnik | zažvrgolenjema |
| tožilnik | zažvrgolenji |
| mestnik | pri zažvrgolenjih |
| orodnik | z zažvrgolenjema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | zažvrgolenja |
| rodilnik | zažvrgolenj |
| dajalnik | zažvrgolenjem |
| tožilnik | zažvrgolenja |
| mestnik | pri zažvrgolenjih |
| orodnik | z zažvrgolenji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | zažvrgolenje | zažvrgolenji | zažvrgolenja |
| rodilnik | zažvrgolenja | zažvrgolenj | zažvrgolenj |
| dajalnik | zažvrgolenju | zažvrgolenjema | zažvrgolenjem |
| tožilnik | zažvrgolenje | zažvrgolenji | zažvrgolenja |
| mestnik | pri zažvrgolenju | pri zažvrgolenjih | pri zažvrgolenjih |
| orodnik | z zažvrgolenjem | z zažvrgolenjema | z zažvrgolenji |
nedoločnik
zažvrgoléti
namenilnik
zažvrgolèt in zažvrgolét
sedanjik
| EDNINA | |
| 1. oseba | zažvrgolím |
| 2. oseba | zažvrgolíš |
| 3. oseba | zažvrgolí |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zažvrgolíva |
| 2. oseba | zažvrgolíta |
| 3. oseba | zažvrgolíta |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zažvrgolímo |
| 2. oseba | zažvrgolíte |
| 3. oseba | zažvrgolíjo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zažvrgolím | zažvrgolíva | zažvrgolímo |
| 2. oseba | zažvrgolíš | zažvrgolíta | zažvrgolíte |
| 3. oseba | zažvrgolí | zažvrgolíta | zažvrgolíjo |
velelnik
| EDNINA | |
| 1. oseba | |
| 2. oseba | zažvrgôli |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zažvrgolíva |
| 2. oseba | zažvrgolíta |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zažvrgolímo |
| 2. oseba | zažvrgolíte |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zažvrgolíva | zažvrgolímo | |
| 2. oseba | zažvrgôli | zažvrgolíta | zažvrgolíte |
DELEŽNIK
| EDNINA | |
| moški spol | zažvrgolèl in zažvrgolél |
| ženski spol | zažvrgoléla |
| srednji spol | zažvrgolélo |
| DVOJINA | |
| moški spol | zažvrgoléla |
| ženski spol | zažvrgoléli |
| srednji spol | zažvrgoléli |
| MNOŽINA | |
| moški spol | zažvrgoléli |
| ženski spol | zažvrgoléle |
| srednji spol | zažvrgoléla |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| moški spol | zažvrgolèl in zažvrgolél | zažvrgoléla | zažvrgoléli |
| ženski spol | zažvrgoléla | zažvrgoléli | zažvrgoléle |
| srednji spol | zažvrgolélo | zažvrgoléli | zažvrgoléla |
GLAGOLNIK
| EDNINA | |
| imenovalnik | zažvrgolênje |
| rodilnik | zažvrgolênja |
| dajalnik | zažvrgolênju |
| tožilnik | zažvrgolênje |
| mestnik | pri zažvrgolênju |
| orodnik | z zažvrgolênjem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | zažvrgolênji |
| rodilnik | zažvrgolênj |
| dajalnik | zažvrgolênjema |
| tožilnik | zažvrgolênji |
| mestnik | pri zažvrgolênjih |
| orodnik | z zažvrgolênjema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | zažvrgolênja |
| rodilnik | zažvrgolênj |
| dajalnik | zažvrgolênjem |
| tožilnik | zažvrgolênja |
| mestnik | pri zažvrgolênjih |
| orodnik | z zažvrgolênji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | zažvrgolênje | zažvrgolênji | zažvrgolênja |
| rodilnik | zažvrgolênja | zažvrgolênj | zažvrgolênj |
| dajalnik | zažvrgolênju | zažvrgolênjema | zažvrgolênjem |
| tožilnik | zažvrgolênje | zažvrgolênji | zažvrgolênja |
| mestnik | pri zažvrgolênju | pri zažvrgolênjih | pri zažvrgolênjih |
| orodnik | z zažvrgolênjem | z zažvrgolênjema | z zažvrgolênji |
nedoločnik
zažvrgolẹ́ti
namenilnik
zažvrgolȅt in zažvrgolẹ̑t
sedanjik
| EDNINA | |
| 1. oseba | zažvrgolím |
| 2. oseba | zažvrgolíš |
| 3. oseba | zažvrgolí |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zažvrgolíva |
| 2. oseba | zažvrgolíta |
| 3. oseba | zažvrgolíta |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zažvrgolímo |
| 2. oseba | zažvrgolíte |
| 3. oseba | zažvrgolíjo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zažvrgolím | zažvrgolíva | zažvrgolímo |
| 2. oseba | zažvrgolíš | zažvrgolíta | zažvrgolíte |
| 3. oseba | zažvrgolí | zažvrgolíta | zažvrgolíjo |
velelnik
| EDNINA | |
| 1. oseba | |
| 2. oseba | zažvrgóli |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zažvrgolȋva |
| 2. oseba | zažvrgolȋta |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zažvrgolȋmo |
| 2. oseba | zažvrgolȋte |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zažvrgolȋva | zažvrgolȋmo | |
| 2. oseba | zažvrgóli | zažvrgolȋta | zažvrgolȋte |
DELEŽNIK
| EDNINA | |
| moški spol | zažvrgolȅl in zažvrgolẹ̑l |
| ženski spol | zažvrgolẹ́la in zažvrgolẹ̑la |
| srednji spol | zažvrgolẹ́lo |
| DVOJINA | |
| moški spol | zažvrgolẹ́la |
| ženski spol | zažvrgolẹ́li |
| srednji spol | zažvrgolẹ́li |
| MNOŽINA | |
| moški spol | zažvrgolẹ́li |
| ženski spol | zažvrgolẹ́le |
| srednji spol | zažvrgolẹ́la |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| moški spol | zažvrgolȅl in zažvrgolẹ̑l | zažvrgolẹ́la | zažvrgolẹ́li |
| ženski spol | zažvrgolẹ́la in zažvrgolẹ̑la | zažvrgolẹ́li | zažvrgolẹ́le |
| srednji spol | zažvrgolẹ́lo | zažvrgolẹ́li | zažvrgolẹ́la |
GLAGOLNIK
| EDNINA | |
| imenovalnik | zažvrgolénje |
| rodilnik | zažvrgolénja |
| dajalnik | zažvrgolénju |
| tožilnik | zažvrgolénje |
| mestnik | pri zažvrgolénju |
| orodnik | z zažvrgolénjem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | zažvrgolénji in zažvrgolȇnji |
| rodilnik | zažvrgolȇnj |
| dajalnik | zažvrgolénjema in zažvrgolȇnjema |
| tožilnik | zažvrgolénji in zažvrgolȇnji |
| mestnik | pri zažvrgolénjih in pri zažvrgolȇnjih |
| orodnik | z zažvrgolénjema in z zažvrgolȇnjema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | zažvrgolénja tudi zažvrgolȇnja |
| rodilnik | zažvrgolȇnj |
| dajalnik | zažvrgolénjem tudi zažvrgolȇnjem |
| tožilnik | zažvrgolénja tudi zažvrgolȇnja |
| mestnik | pri zažvrgolénjih tudi pri zažvrgolȇnjih |
| orodnik | z zažvrgolénji tudi z zažvrgolȇnji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | zažvrgolénje | zažvrgolénji in zažvrgolȇnji | zažvrgolénja tudi zažvrgolȇnja |
| rodilnik | zažvrgolénja | zažvrgolȇnj | zažvrgolȇnj |
| dajalnik | zažvrgolénju | zažvrgolénjema in zažvrgolȇnjema | zažvrgolénjem tudi zažvrgolȇnjem |
| tožilnik | zažvrgolénje | zažvrgolénji in zažvrgolȇnji | zažvrgolénja tudi zažvrgolȇnja |
| mestnik | pri zažvrgolénju | pri zažvrgolénjih in pri zažvrgolȇnjih | pri zažvrgolénjih tudi pri zažvrgolȇnjih |
| orodnik | z zažvrgolénjem | z zažvrgolénjema in z zažvrgolȇnjema | z zažvrgolénji tudi z zažvrgolȇnji |
1. oglasiti se ali začeti se oglašati z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za pticeV gozdu za nami je na kratko zažvrgolela skrita nočna ptica.
1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokomV sosednji sobi je nekaj zapiskalo in zažvrgolelo. Takoj sem prepoznal sinov mobitel.
1.2. ekspresivno reči, zapeti s temu podobnim glasom»Počakajte, gospod doktor je ravno zadržan. Ima pacienta,« je prijazno zažvrgolela dežurna sestra.
Dostopnost