1. žleb, zlasti manjšiŽlebič na strehi je dobil luknjice, da je dež hitreje odtekal s strehe.
2. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa, zlasti manjšaOdtočni žlebiči so bolj togi, kar daje gumi še boljšo togost in izboljšuje lastnosti pri zaviranju. Jajčevcem olupimo kožo, jih razpolovimo in izdolbemo kakšna 2 cm širok žlebič. Dvojno povečevanje znanstvenikom uspeva zahvaljujoč vse bolj natančnemu jedkanju žlebičev in utorov v kristale silicija s pomočjo žarkov ultravijoličnega sevanja.
3. iz geografije plitva podolgovata vdolbina na nagnjeni skalni ali sedimentni površini, ki nastane zaradi delovanja vodeApnenčeva tla so gosto posejana s škrapljami, ponvicami in žlebiči, deževnica je na njih umetniško izdolbla odtoke. Po ploščah, policah, žlebičih in še drugače oblikovanem terenu sva prišla na greben.
| EDNINA | |
| imenovalnik | žlebič |
| rodilnik | žlebiča |
| dajalnik | žlebiču |
| tožilnik | žlebič |
| mestnik | pri žlebiču |
| orodnik | z žlebičem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | žlebiča |
| rodilnik | žlebičev |
| dajalnik | žlebičema |
| tožilnik | žlebiča |
| mestnik | pri žlebičih |
| orodnik | z žlebičema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | žlebiči |
| rodilnik | žlebičev |
| dajalnik | žlebičem |
| tožilnik | žlebiče |
| mestnik | pri žlebičih |
| orodnik | z žlebiči |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | žlebič | žlebiča | žlebiči |
| rodilnik | žlebiča | žlebičev | žlebičev |
| dajalnik | žlebiču | žlebičema | žlebičem |
| tožilnik | žlebič | žlebiča | žlebiče |
| mestnik | pri žlebiču | pri žlebičih | pri žlebičih |
| orodnik | z žlebičem | z žlebičema | z žlebiči |
| EDNINA | |
| imenovalnik | žlebìč |
| rodilnik | žlebíča |
| dajalnik | žlebíču |
| tožilnik | žlebìč |
| mestnik | pri žlebíču |
| orodnik | z žlebíčem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | žlebíča |
| rodilnik | žlebíčev |
| dajalnik | žlebíčema |
| tožilnik | žlebíča |
| mestnik | pri žlebíčih |
| orodnik | z žlebíčema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | žlebíči |
| rodilnik | žlebíčev |
| dajalnik | žlebíčem |
| tožilnik | žlebíče |
| mestnik | pri žlebíčih |
| orodnik | z žlebíči |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | žlebìč | žlebíča | žlebíči |
| rodilnik | žlebíča | žlebíčev | žlebíčev |
| dajalnik | žlebíču | žlebíčema | žlebíčem |
| tožilnik | žlebìč | žlebíča | žlebíče |
| mestnik | pri žlebíču | pri žlebíčih | pri žlebíčih |
| orodnik | z žlebíčem | z žlebíčema | z žlebíči |
| EDNINA | |
| imenovalnik | žlebȉč |
| rodilnik | žlebíča |
| dajalnik | žlebíču |
| tožilnik | žlebȉč |
| mestnik | pri žlebíču tudi pri žlebȋču |
| orodnik | z žlebíčem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | žlebíča |
| rodilnik | žlebíčev in žlebȋčev |
| dajalnik | žlebíčema |
| tožilnik | žlebíča |
| mestnik | pri žlebíčih in pri žlebȋčih |
| orodnik | z žlebíčema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | žlebíči |
| rodilnik | žlebíčev in žlebȋčev |
| dajalnik | žlebíčem |
| tožilnik | žlebíče |
| mestnik | pri žlebíčih in pri žlebȋčih |
| orodnik | z žlebíči in z žlebȋči |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | žlebȉč | žlebíča | žlebíči |
| rodilnik | žlebíča | žlebíčev in žlebȋčev | žlebíčev in žlebȋčev |
| dajalnik | žlebíču | žlebíčema | žlebíčem |
| tožilnik | žlebȉč | žlebíča | žlebíče |
| mestnik | pri žlebíču tudi pri žlebȋču | pri žlebíčih in pri žlebȋčih | pri žlebíčih in pri žlebȋčih |
| orodnik | z žlebíčem | z žlebíčema | z žlebíči in z žlebȋči |
1. žleb, zlasti manjšiŽlebič na strehi je dobil luknjice, da je dež hitreje odtekal s strehe.
2. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa, zlasti manjšaOdtočni žlebiči so bolj togi, kar daje gumi še boljšo togost in izboljšuje lastnosti pri zaviranju.
3. iz geografije plitva podolgovata vdolbina na nagnjeni skalni ali sedimentni površini, ki nastane zaradi delovanja vodeApnenčeva tla so gosto posejana s škrapljami, ponvicami in žlebiči, deževnica je na njih umetniško izdolbla odtoke.
Dostopnost