1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglašaAha, razumem, imate prav. Aha, aha, se spominjam, vi ste njegov literarni kolega ali kaj. Aha! Aha! Aha! je hitro prikimaval in se smehljal predse.
2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjaviPotem ji je rekel, da bo vse naredil zastonj (aha!), a je odklonila. Šah bo rešil kriminalni primer, aha, dobro, da res! Ko so rekli, da bodo naredili pet milijonov čevljev, sem si mislil, aha, ziher.
2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjujeAha, zdaj moramo en kos pogače odrezati še tistemu, ki že nekaj časa ni nič dobil.
1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglašaAha, razumem, imate prav.
2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjaviPotem ji je rekel, da bo vse naredil zastonj (aha!), a je odklonila.
2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjujeAha, zdaj moramo en kos pogače odrezati še tistemu, ki že nekaj časa ni nič dobil.