1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnegaAj, hudiča, na to zver sem pa popolnoma pozabil.
1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanjeAj, žal sem na tem področju »mrzla« – ne poznam nobenega recepta. »Aj, aj, aj!« je včeraj vzklikal uradni napovedovalec tekem v smučarskih tekih, ko se je ena glavnih favoritinj že v četrtfinalu poslovila od svetovnega prvenstva.
2. izraža, da je govorec prijetno presenečenStopil sem k njemu in ga pozdravil. »Aj, vi ste,« me je ogovoril. »Prisedite.«
3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornostAj, hvala za vse informacije. Ona! Držite jo! Ona! Aj-aj-aj! Držite jo!
4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radostAj, je bilo lepo leta 1991, ko smo se osamosvojili.
5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenuMarko skače, Marko skače po zeleni trati. Aj, aj, aj aj aj, po zeleni trati. Prepluli smo vsa morja! Aj-aj-aj. Premagali neurja!
5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otrokaLunica ziblje, aja, aj, aj, spanček se smeje, aja, aj, aj.
1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnegaAj, hudiča, na to zver sem pa popolnoma pozabil.
1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanjeAj, žal sem na tem področju »mrzla« – ne poznam nobenega recepta.
2. izraža, da je govorec prijetno presenečenStopil sem k njemu in ga pozdravil. »Aj, vi ste,« me je ogovoril. »Prisedite.«
3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornostAj, hvala za vse informacije.
4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radostAj, je bilo lepo leta 1991, ko smo se osamosvojili.
5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenuMarko skače, Marko skače po zeleni trati. Aj, aj, aj aj aj, po zeleni trati.
5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otrokaLunica ziblje, aja, aj, aj, spanček se smeje, aja, aj, aj.
Dostopnost