1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadomaKako ti je že ime, aja, Jernej ... Aja, to sem že povedal. Aja, pa še en podatek.
1.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a izraža, da je govorec presenečen, kaj sprejema z začudenjemŠe celo nekaterim gradbincem je bilo le navidez jasno, v čem je trik, ko pa so reč videli, so začudeno rekli: aja, to se premika.
1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kajAja, oprosti, saj sploh ne bi smel komentirati in pisati v tole temo. Aja, aja, že razumem. Ni problema.
1.3. ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečenZakaj je pa tako dramatičen naslov? Aja, saj res, da ljudje berejo. Če že tako poročate o tem, bi lahko vsaj video pokazali zraven ... Aja, žal ga nimate.
1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadomaKako ti je že ime, aja, Jernej ...
1.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a izraža, da je govorec presenečen, kaj sprejema z začudenjemŠe celo nekaterim gradbincem je bilo le navidez jasno, v čem je trik, ko pa so reč videli, so začudeno rekli: aja, to se premika.
1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kajAja, oprosti, saj sploh ne bi smel komentirati in pisati v tole temo.
1.3. ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečenZakaj je pa tako dramatičen naslov? Aja, saj res, da ljudje berejo.
Dostopnost